POZIV NA JAVNI SHOD V PODPORO STAVKAJOČIM DELAVCEM V KOČEVJU

Položaj migrantskih delavcev v Sloveniji je katastrofalen. Delavci, ki dejansko gradijo to deželo, ostajajo brez dogovorjenih plačil in socialnih pravic, ki jim pripadajo, ter nimajo možnosti, da dosežejo svojo pravico. Situacija je tako skrajna, da se zdi edini način, da se javno opozori na stisko in krivico, gladovna stavka, tako kot je to storila skupina delavcev v Kočevju, ki leto in pol niso dobivali plače.

Nehajmo se sprenevedati! Res pristajamo na to, da se bomo vozili po avtocestah ali živeli v stanovanjskih blokih, ki so grajeni na izkoriščanju in zlorabljanju ljudi? Priznajmo si, da so migrantski delavci sistemsko diskriminirani in dejansko neenakopravni! To koruptivno stanje je treba odpraviti in krivice popraviti.

Identitetne politike in mehanizmi izključevanja: kako se boriti proti zatiranju z intersekcionalnim pristopom?

Nedelja, 7. marca ob 17ih v SC Rog

Kako različne oblike diskriminacije vplivajo na življenja posameznikov? Ali seksizem, rasizem, homofobija, transfobija, diskriminacija hendikepiranih ljudi in drugi mehanizmi izključevanja enako (pri)zadevajo lezbijke, geje, migrant(k)e, revne in hendikepirane? Katera telesa so zaželena in dragocena, in katera nevarna, neprijetna, takšna, da jih je dopustno izkoriščati ali spregledati?

Kljub razglašanju enakopravnosti so posamezniki s svojimi osebnimi okoliščinami vpeti v družbene strukture moči, ki imajo zelo konkretne, materialne posledice. Intersekcionalni pristop k obravnavi multiple diskriminacije izprašuje odnose moči, hegemone diskurze, norme in vrednote, ki pogojujejo nastajanje subjektov, in predlaga nove strategije boja proti mehanizmom zatiranja in logiki družbenega vključevanja in izključevanja, ki izkorišča različne kategorije drugačnosti.

SOBOTA, 6.3.2010, 17H, TOVARNA ROG, SC ROG

KAKO SE POČUTIŠ NA DELOVNEM MESTU? »DOBRO.« A SE RES?
KOMU LAHKO PRIPOVEDUJEŠ O SVOJI SLUŽBI?
KOLIKOKRAT SI ZAVRNILA REDNO DELOVNO MESTO?
KAKO JE ŠEF REAGIRAL NA NOVICO, DA SI NOSEČA?
KOLIKOKRAT V SLUŽBI SLIŠIŠ, DA SI STROŠEK? DA SI PREDRAGA?
KAJ VAM SODELAVKE V SLUŽBI REČEJO, KO JIM POVESTE O KRIVICAH, KI SE VAM DOGAJAJO?
KOLIKO SI SPOSOBNA ŠE POTRPETI?

Hočemo enakopravnost!
Pravijo nam, da smo tatovi,
a mi smo delavci,
ki nočejo gospodarjev.
Dol s suženjstvom,
hočemo svobodo,
me smo delavke,
me smo delavke,
dol s suženjstvom,

Socialni center Rog, v sredo, 10. februarja ob 19.00 uri

Avtorji in avtorice prispevkov na inovativne načine povezujejo produkcijo avtonomnih in samoupravnih prostorov z militantnim (aktivističnim) raziskovanjem, razmišljajo o razmerjih med družbenimi gibanji in institucijami vladnosti, se ukvarjajo s političnimi reprezentacijami umetnostnih praks, vključno z umetnostjo v širšem post-jugoslovanskem kontekstu. V tem pomenu lajšajo dialog med različnimi sferami neodvisne in nekomercialne produkcije, ki nastaja v prostorih, osvobojenih prostega trga, ideologije potrošništva in menedžerskega mišljenja zagovornikov javno-zasebnega partnerstva v industrijah znanja in kreativnosti. Novim oblikam izkoriščanja znanstvene, umetniške in intelektualne produkcije, vključno z vprašanjem prekernosti, bo namenjena tudi razprava, ki bo sledila uvodnim predstavitvam posameznih člankov.

Sreda, 3. februarja ob 19ih v Socialnem centru Rog, Trubarjeva 72.

Sam strateški pomen migracij tako za kapitalistični projekt vzpostavitve stabilnega globalnega gospostva kot za projekt konstituirajočega upora proti njemu je narekoval kvalitativen skok v obravnavanju migracij v tej številki. Botruje mu ugotovitev, da projekt kritike migracijskih politik ne zadostuje. Kritika mora biti obenem projekt. Projekt radikalne transformacije sveta. Zato smo se ugnezdili v subjektiviteti migrantov in njihovemu protagonizmu. Protagonizem pomeni, da lahko v subjektiviteti izkoriščanih in podrejenih najdemo prakse, ravnanja in vednost, ki artikulirajo kritiko globalnega kapitalističnega sistema in elemente za gradnjo kontra moči.

Center sodobnih umetnosti Rog mesto za kreativne industrije

Ljubljana, 16. decembra (STA) - Kompleks nekdanje tovarne Rog bo dobil novo namembnost. V treh letih naj bi postal Center sodobnih umetnosti Rog, ki bi pod svoje okrilje vzel tudi kreativne industrije. Vsebinski in organizacijski koncept centra so predstavniki mestne občine Ljubljana (MOL) danes predstavili v Mestnem muzeju Ljubljana in s tem odprli javno razpravo o Rogu.

Kot je povedal načelnik oddelka za kulturo na ljubljanski mestni občini Uroš Grilc, je posebnost projekta Rog njegova celovitost, saj sočasno nastajajo tako njegova arhitekturno-urbanistična kot tudi programska zasnova, obenem se išče model upravljanja. Ljubljanska mestna občina tako orje ledino na dveh točkah - s celovitostjo projekta in z umestitvijo kreativnih industrij na območje Roga.

Vabljeni v četrtek,17. decembra ob 18ih v Socialni center Rog.

Over the past week, tens of thousands of people from across the planet
have taken to the streets of Copenhagen demanding real and just
solutions to climate change. But on the streets, as well as inside the
UN Climate Change Conference, delegates and outsiders alike are
doubting that the conference will reach a deal that is n¢t a disaster for
most of the world.

Inside the Bella Centre, where the UN delegates are meeting, numerous
critical voices have been marginalised through technical and procedural
manoeuvres. Others, like Friends of the Earth International, have had
their accreditation revoked. Outside, the policing of protest has been

Kaj je tranzicija? Se je sploh še aktualno pogovarjati o tranziciji? Je tranzicija nekaj, kar je že za nami, ali še zmeraj določa naša življenja? Kaj je bilo pred tranzicijo in kaj tranziciji sledi? Je tranzicija zgolj prehodna ali je permanentno stanje, ki le vzbuja vtis začasnosti? …

V ponedeljek, 14. decembra, ob 19h se bomo v Socialnem centru Rog (Trubarjeva 72 v Ljubljani) pogovarjali z Zoranom Kandučem (Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti) o teh in drugih vprašanjih. Gost bo vnaprej pripravil nekaj iztočnic o tranziciji, čemur bo sledil pogovor.

Vljudno vabljeni!

Spoštovani!

Prosimo vas, da s pismom pozovete Mestno občino Ljubljana, naj ne ukine Mednarodnega grafičnega likovnega centra, kajti načrtovana združitev z Arhitekturnim muzejem Ljubljana ni strokovno utemeljena.

Spodaj priloženo pismo je predloga, ki jo lahko po želji dopolnite. Prosimo, da pismo pošljete na naslov zoran.jankovic@ljubljana.si in kopijo v vednost na naslov info@mglc-lj.si

Hvala za vašo podporo,

vaš MGLC

-----------------------------------------------------------

APEL PROTI UKINITVI MGLC

Nasprotujemo nameri Mestne občine Ljubljana, da ukine MGLC in njegove aktivnosti združi z Arhitekturnim muzejem Ljubljana v novi zavod Arhitekturni in grafični muzej Ljubljana. MGLC je v letih delovanja podpiral umetnike in bil nepogrešljivi del umetnostne mreže za vse ljubitelje umetnosti in vse, ki se strokovno ukvarjajo z umetnostjo. Mednarodno je uveljavil likovno dejavnost Ljubljane in Slovenije in naš prostor obogatil z ustvarjanjem umetnikov z vsega sveta.