OBVESTILO ZA JAVNOST

Včeraj, na kulturni dan, 3. decembra 2010, smo že drugič v enem tednu na vrata dobili obisk tržne inšpekcije, tokrat okrepljene s tremi »kiblami« in dvema policijskima avtomobiloma. Ob inšpekcijskem nadzoru je bilo ugotovljenih nekaj nepravilnosti, ki se jih sicer sami dobro zavedmo in jih že dlje časa intenzivno odpravljamo, kolikor nam to omogočajo počasni birokratski mlini in lastno finančno stanje. Po opravljenem inšpekcijskem nadzoru nismo dobili zapisnika, zato vam uradnih obtožb ne moremo podati.

Lahko pa vas informiramo, da inšpektor med drugim ne nepriznava prostovoljnega dela, ki je eden od bistvenih elementov našega delovanja že od same ustanovitve Zavoda O. Naših argumentov ni želel poslušati in je zagotovil zaprtje (zapečatenje) našega mladinskega kulturenga centra.

Kje: Socialni center Rog, Trubarjeva 72
Kdaj: petek, 3. decembra ob 17.30

Vabljeni na diskusijo s teoretikom in aktivistom globalnih gibanj migrantskih, prekernih in kognitivnih delavcev in delavk Sandrom Mezzadro. S tem dogodkom bomo lansirali aktivistično raziskavo IWW 2.0.

Aktivistična raziskava IWW 2.0.

Migrantski delavci organizirani v lokalnih odborih Nevidljivih radnika svijeta (IWW) se mobilizirajo in zahtevajo spremembo migracijske zakonodaje RS in s tem spremembo življenjskih in delovnih pogojev državljanov ti. tretjih držav, ki delajo v Republiki Sloveniji in v Evropski uniji. Prav tako zahtevajo takojšnjo povrnitev pravic iz dela, ki so jim bile odvzete, pri čemer njihova zahteva soodzvanja z zahtevo vseh izigranih delavcev in delavk v RS, da država v obliki sklada prevzame terjatve delavcev do delodajalcev. Država je politična diktatura kapitala, zato migrantski delavci zahtevajo nov institut skupne blaginje, ki bo institut drugačne distribucije družbenega bogastva. To je pravi odgovor na krizo, na nadaljnje razlaščanje množic.

KJE? Socialni center Rog, Ljubljana (Trubarjeva 72)
KDAJ? Petek, 5.11.2010. Začetek skupščine ob 18.00, zabava ob 22.00
ČEMU? Za organizirano rušenje meja.

Migrantski delavci so eni tistih, ki so zaradi strukturne krize najbolj ogoljufani, za kar so v prvi vrsti krive oblasti, ki z vzpostavitvijo avtoritarnega mejnega režima hierarhizirajo in migrantske delavce postavljajo v suženjski položaj. Ker je dovoljenje za bivanje vezano na delovno dovoljenje, je bila večina migrantskih delavcev po izgubi dela izgnana iz Slovenije. Vendar to še ne pomeni, da se ne organizirajo avtonomno v svojih domačih krajih, da bi s politično akcijo uspeli povrniti si tisto, za kar so bili ogoljufani, hkrati pa graditi prakse solidarnosti in način boja, s katerim lahko dosežemo institucionalne spremembe in zrušimo meje. Nekateri med temi avtonomno organiziranimi delavci bodo v četrtek in petek, 4. in 5. 11. 2010 v Ljubljani. V dveh dneh bomo na različnih dogodkih in srečanjih skupaj artikulirali problematiko mejnih režimov in globalnih hierarhij.

Facebook skupina: http://www.facebook.com/#!/group.php?gid=163472766999800

Okrogla miza in projekcija dokumentarnega filma
South of the Border (Južno od meje; 2009, 78 minut, režija Oliver Stone).

Na drugem AnfiFA seminarju v letošnjem šolskem letu, kjer bomo nadaljevali z aktualizacijo misli o sodobnih fašističnih praksah, bo govora o kolonializmu. Če so države razvitega Zahoda v preteklosti uporabljale argumente razuma, napredka in civilizacije, ko so odhajale na svoje odkrite osvajalske pohode, so danes neo-kolonialistične prakse brez dvoma postale precej bolj subtilne in prikrite. Kolonialistični pristopi so torej privzeli mehkejše ideološke oblike.

Marca letos je javnost razburkal samoorganiziran protest migrantskih delavcev. Gladovna stavka delavcev Prenove je razkrila brutalnost izkoriščanja delavcev iz t.i. tretjih držav, ki jo omogoča sistem »upravljanja z migracijami« v katerem delodajalci na razne načine kršijo delavske in druge pravice migrantov: delodajalci delavcem več mesecev ne izplačujejo plač ali pa jim dajejo le manjše zneske na roko, ne plačujejo pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja ipd. Te kršitve navadno trajajo do trenutka, ko morajo delavci zaradi prenehanja delovnih dovoljenj zapustiti Slovenijo, in to ne glede na dejstvo, da jim delodajalci niso izplačali tega, kar jim dolgujejo.

Dan antifašizmov na FDV: »Tu je vse živo«
18. maj, 2010 (od 12:00 ure dalje)
Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva pl. 5, Ljubljana

V torek, 18. maja, bo na Fakulteti za družbene vede v organizaciji zaposlenih na FDV in študentov te fakultete pod sloganom »Tu je vse živo« potekal Dan antifašizmov. Z njim bi radi sporočili, da fašizmi niso le stvar daljne preteklosti, ki se ne morejo več ponoviti in nad katerimi lahko slavimo zmago, ampak se ti prav tako pojavljajo v sodobnih družbah in na različne načine. Dokaz za to niso le vedno pogostejši nasilni napadi in izjave nestrpnih skupin skrajnežev, ki terorizirajo drugače misleče, ampak tudi bolj subtilne oblike sovražnega govora in izključevalnih praks. Le-te v javnem življenju postajajo vedno bolj sprejemljive, najsi jih izražajo oziroma izvajajo politiki različnih nazorov ali druge javne osebnosti.

V sredo, 31.3., ob 20h v Socialnem Centru Rog na Trubarjevi 72 v Ljubljani

PROJEKCIJA FILMA IN DISKUSIJA
POSLEDNJI ŽILNIK
Režiser: Dimitar Anakijev

Želimir Žilnik, doyen jugoslovanskega filma deluje kot režiser že vse od šestdesetih let. Veliko njegovih filmov je končalo v bunkerju. Enaka usoda ga je spremljala, ko je „pobegnil“ v Nemčijo ter tam skozi dokumentarne in igrane filme odslikaval realno (resnično) stanje nemške družbe.
Želimir Žilnik je edini jugoslovanski režiser, ki je na berlinskem festivalu igranega filma dobil Zlatega medveda, in sicer prav v času jugoslovanskega črnega vala.

POZIV NA JAVNI SHOD V PODPORO STAVKAJOČIM DELAVCEM V KOČEVJU

Položaj migrantskih delavcev v Sloveniji je katastrofalen. Delavci, ki dejansko gradijo to deželo, ostajajo brez dogovorjenih plačil in socialnih pravic, ki jim pripadajo, ter nimajo možnosti, da dosežejo svojo pravico. Situacija je tako skrajna, da se zdi edini način, da se javno opozori na stisko in krivico, gladovna stavka, tako kot je to storila skupina delavcev v Kočevju, ki leto in pol niso dobivali plače.

Nehajmo se sprenevedati! Res pristajamo na to, da se bomo vozili po avtocestah ali živeli v stanovanjskih blokih, ki so grajeni na izkoriščanju in zlorabljanju ljudi? Priznajmo si, da so migrantski delavci sistemsko diskriminirani in dejansko neenakopravni! To koruptivno stanje je treba odpraviti in krivice popraviti.

Identitetne politike in mehanizmi izključevanja: kako se boriti proti zatiranju z intersekcionalnim pristopom?

Nedelja, 7. marca ob 17ih v SC Rog

Kako različne oblike diskriminacije vplivajo na življenja posameznikov? Ali seksizem, rasizem, homofobija, transfobija, diskriminacija hendikepiranih ljudi in drugi mehanizmi izključevanja enako (pri)zadevajo lezbijke, geje, migrant(k)e, revne in hendikepirane? Katera telesa so zaželena in dragocena, in katera nevarna, neprijetna, takšna, da jih je dopustno izkoriščati ali spregledati?

Kljub razglašanju enakopravnosti so posamezniki s svojimi osebnimi okoliščinami vpeti v družbene strukture moči, ki imajo zelo konkretne, materialne posledice. Intersekcionalni pristop k obravnavi multiple diskriminacije izprašuje odnose moči, hegemone diskurze, norme in vrednote, ki pogojujejo nastajanje subjektov, in predlaga nove strategije boja proti mehanizmom zatiranja in logiki družbenega vključevanja in izključevanja, ki izkorišča različne kategorije drugačnosti.

SOBOTA, 6.3.2010, 17H, TOVARNA ROG, SC ROG

KAKO SE POČUTIŠ NA DELOVNEM MESTU? »DOBRO.« A SE RES?
KOMU LAHKO PRIPOVEDUJEŠ O SVOJI SLUŽBI?
KOLIKOKRAT SI ZAVRNILA REDNO DELOVNO MESTO?
KAKO JE ŠEF REAGIRAL NA NOVICO, DA SI NOSEČA?
KOLIKOKRAT V SLUŽBI SLIŠIŠ, DA SI STROŠEK? DA SI PREDRAGA?
KAJ VAM SODELAVKE V SLUŽBI REČEJO, KO JIM POVESTE O KRIVICAH, KI SE VAM DOGAJAJO?
KOLIKO SI SPOSOBNA ŠE POTRPETI?

Hočemo enakopravnost!
Pravijo nam, da smo tatovi,
a mi smo delavci,
ki nočejo gospodarjev.
Dol s suženjstvom,
hočemo svobodo,
me smo delavke,
me smo delavke,
dol s suženjstvom,