PETEK, 10. APRILA OB 17IH V SC ROG.

Skupščina je prejela uradni dopis z MOLa, na katerega je treba odgovoriti do naslednjega torka. Se vidimo.

ČEFURJI RAUS!

URNEBESNA GLEDALIŠKA PREDSTAVA V PONEDELJEK, 30. MARCA OB 21IH V SOCIALNEM CENTRU ROG, Trubarjeva 72 (dobrodelna prireditev).

Po predstavi pogovor z ustvarjalci.

Marko Đorđić je čefur. Je sin priseljencev iz Bosne, ki sproščeno, brez dlake na jeziku pripoveduje o življenju na Fužinah, o težavah doma, v šoli, košarkarskem klubu, problemih z drogami, policijo in še mnogih drugih. Predstavo Čefurji raus!, po uspešnici Gorana Vojnovića, odlikuje živa in aktualna govorica mladih čefurjev - čefurščina. Besedilo je svojevrstna mešanica slovenščine, jezikov bivše Jugoslavije in pouličnega slenga.

1. Na skupščino so se prišli predstavit ustvarjalci v Jakobovi dvorani in v Galeriji. Predstavljena je bila zgodovina odprtja Roga in pravila uporabe prostorov: ti so skupni, odprti, nekomercialni in primarno namenjeni produkciji v skupno dobro.
Fantje iz Jakobove dvorane (se opravicujem, ker nisem ujela imen) so predstavili dosedanje delovanje (priprava DJ vecerov ob vikendih) in nacine, s katerimi se trudijo izboljsati zvocno izolacijo in hrup obiskovalcev v okolici. Uporabniki Roga so opazili nekatera izboljsanja, vendar bo treba se nekaj truda pri postavitvi dodatnih sanitarij in znizevanju hrupa. Ustvarjalci so dobili priporocilo, da naj dvorana razsiri svojo produkcijo in uvede glasbene delavnice oziroma naj se prostor in njegovi uporabniki bolj angazirajo, da ta prostor ne bo zgolj prireditveni. Ustvarjalci naj bi ze imeli napisano taksno strategijo oziroma vizijo glasbene produkcije in spremljajocih dejavnosti, ki jo bodo posredovali.

PROGRAM V SOCIALNEM CENTRU ROG

NEDELJA, 22.3. OB 20IH / SUNDAY, 22TH OF MARCH, 20.00

Viza za budućnost, emisija od radnika do radnika na Radiu Študent, praznuje prvo obletnico oddajanja!
Poslušajte jubilejno 18.oddajo!

Viza za budućnost / Viza for the future, radio show from workers to workers, is celebrating its first anniversary! Listen to the 18th edition.

PONEDELJEK, 23.3. OB 20IH / MONDAY, 23TH OF MARCH, 20.00

Projekcija dveh dokumentarnih filmov o Rogu.
Projection of two documentaries about Rog.

Smo začasni ... / We are temporary ..., 2006, Rog Disruption
Začasna tovarna/ Temporary Factory, 2009, RTV Slovenija, Siniša Gačić

Socialni center Rog in Nevidni delavci sveta (IWW) vabijo na predavanje in delavnico o bojih migrantskih delavcev

1. Petek, 13.3. od 18. do 21. ure

Valery Alzaga bo predavala o organizaciji migrantskih delavcev in delavk
v kampanji za pravice v ZDA, Mehiki, Evropi in Južni Afriki.

2. Sobota, 14.3. od 18. do 21. ure

Delavnica z Valery Alzaga o malih skrivnostih velikih delavskih gibanj.

Predavanje in delavnica bosta potekala v Socialnem centru Rog, Trubarjeva 72, Ljubljana

Valery Alzaga je organizatorka delavcev in aktivistka, ki se že več kot dve desetletji bori za migrantske pravice in socialno pravičnost.

bail out

IWW (Nevidni delavci sveta) organizirajo delavnice o različnih načinih organiziranja migrantskih delavcev.

Prva bo v soboto, 7. marca, v Socialnem centru Rog. Jonas Bals iz Norveške bo predstavil delovanje Sindikata gradbenih delavcev iz Osla na Norveškem (Oslo Bygningsarbeiderforening).

Program delavnice:

14.00-17.00 predstavitev delovanja sindikata
gradbenih delavcev iz Osla;
18.00-21.00 delavnica o možnih metodah
organiziranja.

22.00 One big heretic union party!

Predstavitev delovanja Sindikata gradbenih delavcev iz Osla

With the expansion of the European Union 1st of May 2004, the Norwegian labour market opened up for workers from many new countries, of which the most important was the Baltic states and Poland. Today, between 100 000 and 200 000 workers from East- and Central Europe are working in Norway, a country with a population at 4, 7 million people.

Petek, 23. januarja, na FDV (Kardeljeva ploščad 5) ob 14. uri
Sobota, 24. januarja, v Socialnem centru Rog (Trubarjeva 72) ob 15. uri

Evropa, kot tudi ves svet, je v veliki gospodarski krizi, ki je pravzaprav kriza vladavine kapitala. Da bi jo restavrirale, so se elite odločile, da bodo krizo plačali proizvajalci družbenega bogastva. Zato so začele z napadi na dohodek in pravice. Ti napadi sprožajo množične upore, katerih skupno geslo je: “Ne bomo plačali njihove krize!”
Nedavni protesti, ki jih je v Grčiji sprožil policijski umor mladoletnega fanta ter vse večja brezperspektivnost mladih generacij, so pokazali, da obstaja vstajniška Evropa, ki se odločno zoperstavlja projektu restavracije vladavine kapitala. Gibanje proti privatizaciji šolstva v Italiji, ki je dobilo obliko samoupravne reforme šolstva od spodaj, jasno kaže, da ima vstajniška Evropa potencial vzpostavljanja alternativ. Vstajniška Evropa se je v zadnjem desetletju oblikovala skozi politiko gibanj (od gibanja gibanj do euromayday gibanja prekernih in migrantov), skozi številne boje migrantov, študentov in prekernih (od antirasističnih gibanj, bazičnega biosindikalizma, gibanja socialnih centrov, avtonomnih prostorov ter gibanja proti privatizaciji šolstva in proti prekerizaciji mladih), skozi številne izbruhe odrinjene, izključene in segregirane mulatske mladine. V krizi se bodo njene manifestacije pomnožile. Morda do točke, ko bodo skupaj tvorile radikalen dogodek, trenutek preloma, ki lahko ustvari drugačno Evropo in drugačen svet.

Ljubljana, 14. december 2008

Spoštovani g. župan!

Nevidni delavci sveta (IWW) smo avtonomna iniciativa za novo delavsko gibanje. Pred nekaj dnevi je naš komaj petindvajsetletni tovariš tragično umrl na gradbišču Vegrada »Celovški dvori«. Umrl je na gradbišču, na katerem rastejo stanovanjski bloki, v katerih ste se v imenu MOL nedavno odločili kupiti stanovanja.

V IWW že dolgo raziskujemo, kakšen je položaj delavcev sveta (oz. kot se jih običajno označuje: migrantskih delavcev) v Sloveniji, ki so večinoma zaposleni v gradbeništvu. Ugotavljamo, da delajo v skrajno izkoriščevalskih pogojih. Njihovo težko fizično delo je sramotno malo plačano, delavcem kradejo nadure, delati morajo preko dovoljenega delovnega časa, ne upošteva se pravil o varnosti pri delu, delavcem se ne plačuje zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, disciplinira se jih z rasističnimi in poniževalnimi metodami, prebivajo v človeka nedostojnih razmerah, niso sindikalno organizirani itd. Kombinacija viznega režima in kvotnega sistema je vir tega sistemskega nasilja, ki se izvaja nad delavci sveta. Najbolj grozljive posledice tega nasilja pa se kažejo v smrtnih žrtvah in telesnih poškodbah delavcev sveta. Sistem izkoriščanja delavcev sveta na eni strani prinaša delodajalcem in investitorjem znatne dobičke. Po drugi strani pa omogoča, da se prebivalci Slovenije vozimo po avtocestah, obiskujemo prireditve v kulturnih, umetniških ali športnih objektih, prebivamo v novih stanovanjih. Nenazadnje je prav ta sistem izkoriščanja omogočil, da je lahko MOL kupil stanovanja v »Celovških dvorih« po kar za polovico nižji ceni.

PETEK, 19. DECEMBRA OB 18IH V SOCIALNEM CENTRU ROG, TRUBARJEVA 72

Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo

vabi na okroglo mizo

»KRITIČNA ZNANOST ALI KRIZA ZNANOSTI?«

Podobno kot drugod tudi evropska znanstvena politika vse bolj izpodriva in preprečuje nastanek kritične misli in s tem razvoj alternativnih konceptov, rešitev in praks.
Sodobni trendi znanstvene politike kažejo, da si oblast znanost zamišlja kot legitimacijsko sredstvo za svoje politike, in zato prav nič ne preseneča, če znotraj samega polja znanosti utrjuje hegemonijo kvantificiranja in valoriziranja preko točkovanja objav v izbranih revijah in indeksih, ki so večinoma v lasti zasebnih korporacij z jasno ideološko paradigmo, s čimer se izključujejo različne teoretske prakse ter različna geografska in jezikovna okolja. Pri tem ne gre več za valorizacijo, ampak za čisto pravo hierarhizacijo in diskriminacijo znanstvenikov in raziskovalcev, tem in vsebin, hierarhizacijo, ki se zaostruje tudi preko habilitacijskih meril, ki vse bolj spodbujajo tekmovalnost in tematsko ter jezikovno prilagajanje znanstvenega dela hegemonskim usmeritvam. Posledica teh politik je naraščajoča unificiranost in dogmatskost, s tem pa vse večja oddaljenost znanosti od preizpraševanja ključnih predpostavk lastne intervencije v družbi. Ne zanima je kontaminacija, ampak ekstrakcija, ne zanima je kritična misel, ampak politična legitimacija, zato postaja vse bolj (post)kolonialistična in kot taka del problema in ne rešitve.