Vabimo vas, da se nam ob 20ih pridružite pri poslušanju oddaje Viza za budučnost, oddaje od delavcev za delavce, ki je nastala v Socialnem centru Rog. Na Radiu Študent, 89,3 MhZ.

Ob 22ih projekcija filma Berkeley in the Sixties. dokumentarca o študentskem gibanju. Tudi tam se je začelo tako kot v Rogu!

Rog ni Mercator!
Rog je najboljši sosed.

Socialni center Rog tudi danes, 22. marca 2008, organizira skupščino Za svobodo gibanja in pravico do bivanja. Skupščine se udeležujejo prosilci za azil, brez papirjev, migrantski delavci in delavke, prekerni delavci in delavke ter antirasisti/ke. Trenutno se v skupščini ukvarjamo z organizacijo mobilizacije proti sistematičnemu nasilju nad prosilci za azil, ki se dogaja v Azilnem domu. V naslednjih tednih organiziramo karavano Za svobodo gibanja in pravico do bivanja po različnih ljubljanskih fakultetah. Številni dogodki, na katerih želimo skozi komunikacijo z različnimi družbenimi realnostmi artikulirati skupen boj proti nastajajočemu evropskemu apartheidu, se bodo 19. aprila iztekli v manifestaciji in protestnem pohodu po mestu Ljubljana.

VABILO NA NOVINARSKO KONFERENCO
V PETEK, 21.3.2008 OB 13. URI V TOVARNI ROG

Ogroženo delovanje kulturnega, umetniškega in socialnega centra Rog

Tovarna Rog, četrtek, 20. marec, 22.30. Ljubljanski župan Zoran Janković se odloči za nepričakovan obisk. Uporabnikom, ki so tedaj v Rogu, sporoči, da bo v pol ure odredil izpraznitev in zapečatenje Roga. Na vprašanje, kaj je povod njegove odločitve, odgovori, da so uporabniki kršili dogovor z MOL, da nihče ne sme bivati v tovarni. Sosedje da so se pritožili, da je v Rogu skupina nemških državljanov, ki naj bi tam tudi bivala. Začasni uporabniki in uporabnice Roga županovo obtožbo zavračamo in menimo, da gre le za ponoven poskus preprečevanja delovanja Roga, ki si je v dveh letih delovanja kljub sistematičnemu oviranju s strani MOL (brez elektrike itd) zgradil široko podporno mrežo, ustvaril brezštevilne kulturne, socialne, izobraževalne, umetniške in drugačne dogodke, za katere v mestu prej ni bilo prostora. Grožnja župana, da bo zapečatil Rog, ni legitimna, vprašljiva pa je tudi pravna podlaga njegovega ravnanja. Gre za samovoljno in nastopaško dejanje, katerega edini namen je zastraševanje uporabnikov, gostov in ostalih delujočih v Rogu, kar ni prvi tovrsten primer.

V Azilnem domu na Viču (v nadaljevanju AD) so se zadnje tri tedne dogajale stvari, ki zbujajo zaskrbljenost. Te so v prvi vrsti posledica kriminalizacije prosilcev za azil in strukturnega nasilja, ki se izvaja nad njimi v vse ostrejši obliki. Ta se kaže v vse pogostejšem odrejanju pridržanja prosilcev za azil na zaprtem oddelku AD, kjer velja strog zaporniški režim.

1. Poskus samomora v azilnem domu

Prosilca za azil iz Rusije sta bila prijeta 8. februarja zvečer. Zoper njiju je bilo odrejeno pridržanje na zaprtem oddelku AD, ker sta bila brez dokumentov in ker naj bi obstajal sum zlorabe azilnega postopka. 11. februarja v času kosila sta si v jedilnici AD prerezala žile na rokah. Ko so jima v Kliničnem centru oskrbeli rane, sta se upirala vrnitvi na zaprti oddelek AD. Varnostniki naj bi uporabili silo, da so ju zopet podvrgli strogemu zaporniškemu režimu zaprtega oddelka AD. Prosilca za azil sta se tedaj odločila za gladovno stavko, ki še traja. Odgovorni v AD trdijo, da je psihiater njuno stanje ocenil kot normalno in da ne potrebujeta posebne psihiatrične ali psihološke oskrbe. Vendar je bilo med pogovorom z njima očitno, da sta obupana in sploh v slabem psihičnem in fizičnem stanju. Poleg tega sta panična, ker jima ni jasno, kakšen je njun položaj, kakšen nadaljnji postopek ju čaka in koliko časa bo trajal, kako dolgo bosta še zaprta ipd. Počutita se ogrožena in trdita, da se jima zaposleni v AD posmehujejo in z njima slabo ravnajo.

Stanovalci delavskega doma na Poljanski 66 in stanovalci drugih delavskih domov v Ljubljani ter aktivisti in aktivistke Socialnega centra Rog smo združili svoje glasove v gibanju IWW – Invisible Workers of the World, Nevidni delavci sveta, Nevidljivi radnici svijeta.

Na skupščini stanovalcev delavskega doma na Poljanski 66 v Ljubljani, ki je bila 9. januarja 2008, in na skupščini IWW v Socialnem centru Rog smo sprejeli skupna stališča do odgovorov Snage d.o.o. z dne 21. decembra 2007.

Odgovor na odziv Snage d.o.o. na skupne zahteve stanovalcev delavskega doma na Poljanski 66 in Socialnega centra Rog je nastal na osnovi stališč stanovalcev delavskih domov, ki imajo najbolj celosten vpogled v svoje bivanjske, delovne in življenjske pogoje ter na osnovi izkušenj, vednosti in ekspertiz nakopičenih v dolgoletnih bojih proti režimu izkoriščanja, ki sloni na zanikanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Mednarodni seminar pod naslovom »Javno, zasebno, skupno«

v soboto 22. decembra ob 14. uri na Fakulteti za družbene vede, v pred. št. 8 (Kardeljeva ploščad 5) in ob 19. uri v Socialnem centru v Rogu, Ljubljana.

V okviru evropskih diskusij UniNomada (Nomadska univerza) se sprašujemo o tem, kako razviti kritiko konstitucionalizacije Evropske unije na osnovi biopolitičnih konfliktov in biopolitičnega izkoriščanja. Analizo tako prestavimo iz ravni formalne konstitucije na raven materialne konstitucije. Na horizont antagonizmov in alternativ.

Na tokratnem seminarju nas bo zanimal predvsem aktualni režim valorizacije nematerialnega dela. Sodelujoči bodo zato skušali osvetliti pojem nematerialega dela, biopolitičnega izkoriščanja, razmerje med avtonomijo in institucijami v kulturni, umetniški in socialni produkciji, razmerje med družbenimi gibanji in javno oblastjo, premike v pojmovanju javnega, zasebnega in skupnega ter metode aktivističnega raziskovanja.

Ponedeljek, 17. december, 19IH

Ana Kralj

Potrebujemo več policijskih psov: Percepcije sodobnih migracijskih politik

Predavanje se osredotoča na obravnavo sodobnih imigracijskih politik, katerih temeljni (in takorekoč edini ali vsaj prevladujoči) instrument so postale mejne politike (t.im. »border policies«). Osrednja vloga mejnih politik je nadzor meja države-nacije in preprečevanje tako imenovanih ilegalnih migracij. Dotaknili se bomo vprašanja politizacije migracij v kontekstu »varnostnega problema«, problematike schengenske konvencije kot institucionalne podlage za izvajanje visoko selektivne in izrazito restriktivne imigracijske politike in strateških načrtov Evropske unije v »boju proti ilegalnemu priseljevanju« iz afriškega kontinenta. Za konec si bomo s pomočjo rezultatov javnomnenjskih raziskav pogledali, kakšna je družbena klima na področju odnosa do priseljevanja in integracije imigrantov v Sloveniji.

ČETRTEK,13. DECEMBER OB 19.URI V SOCIALNEM CENTRU ROG

Hajrudin Hromadžić
Delavska migracija zahodne Bosne (ti. Cazinska krajina)

V kratkem predavanju, ki bo predstavljalo šele uvod v širšo razpravo, bomo obravnavali fenomen ti. delavske migracije v zgodovinski, socialno-kulturni ter delno tudi v etnološko-antropološki perspektivi. Konkreten primer za analizo bo delavska migracija z območja zahodne Bosne (ti. Cazinska krajina) v kontekstu njihove prisotnosti in umeščenosti v socialna in kulturna okolja Slovenije, Avstrije in Nemčije, kakor tudi njihov ekonomski in politični pomen za Cazinsko krajino v perspektivi novejše zgodovine, od začetka šestdeseth let 20. stoletja do danes.

SOCIALNI CENTER ROG, PETEK, 7.DECEMBER OB 20IH

S predstavitvijo dela Socialnega centra (Laboratorija za globalno državljanstvo) in sledečim benefitom con tutti frutti gusto odpiramo veseli december, zaznamovan z najrazličnejšimi aktivnostmi za svobodo gibanja in pravico do bivanja. Proti nadzoru, omejevanju in normalizaciji, za svobodne, odprte, avtonomne relacije in prostore!

21. decembra Slovenija vstopa v Schengen. Pravijo, da vstopamo v Evropo brez meja in 21. decembra bodo alegorično sprejeli »božično darilo« od EU. A Evropa brez meja je brezmejna laž. Druga plat schengenskega sporazuma je ta, da se meje premaknejo navznoter v obliki večjega nadzora v javnih prostorih. Nabavili so celo SCHENGENBUS, s katerim bodo ljudem sledili na cesti in jih pregledovali, vpisovali v sistem SIS, preverjali stanje ogljikovega dioksida v vozilih, da bi ugotovili navzočnost ilegalnih migrantov. Nadzor, ki je bil prej koncentriran na fizični meji, se premakne na ulice, ceste, železniške in avtobusne postaje, počivališča in samske domove, njegov objekt pa postanemo prav vsi, ki se gibljemo po teritoriju. Schengen je že od samega začetka definiral sodobno in striktno migracijsko politiko v Evropi, sodobne tehnologije pa prispevajo k še večjemu nadzoru ne samo migracij, ampak tudi celotnega življenja. Steber evropske migracijske politike je Schengenski mejni sporazum, ki je na eni strani upanje (v trenutku, ko dobiš Schengensko vizo), na drugi pa brezup (ko te zaprejo v center za tujce ali deportirajo). Pa tudi svobodni, avtonomni, skupni in javni prostori, ki so pod nenehnim udarom institucij, so prva tarča nadzora in represije s strani bodisi mestne ali državne oblasti. Vse večja prekernost, nerazrešljiva statusna vprašanja sodobnih nomadov, globalnih državljanov sveta je rezultat kontrole in družbe tovarne FUCKTORY, kjer se kot dostojanstvo šteje dovoljenje za prebivanje, 300 evrov na mesec za 8 ur dela vsak dan, privatizacijo študija.

Ponedeljek, 10. december, 19ih
Uršula Lipovec Čebron
Zakaj v Sloveniji ni azila?

V prvem delu predavanja se bomo posvetili analizi slovenske azilne politike in jo primerjala z nekaterimi evropskimi državami, pri čemer bomo predstavili ljubljanski Azilni dom in postojnski Center za tujce skozi izkušnje nekaterih prosilcev za azil.
V drugem delu predavanja pa se bomo ukvarjali z dilemami, ki se navezujejo na metodologijo raziskovanja in aktivističnega delovanja na področju migracij, pri čemer nas bo posebej zanimalo vprašanje raziskovalne etike in pomen antropološkega pristopa pri delu z migranti.