Ponedeljek, 3. december, ob 19. uri

Mojca Pajnik
Migracije in človekove pravice

V obdobju ustvarjanja nacionalnih držav je obveljalo, da je svobodo in suverenost ljudstva mogoče doseči zgolj s popolno nacionalno emancipacijo, ki naciji podeli legitimnost s postavitvijo nacionalne vlade in z zamejeno teritorialno suverenostjo. Utemelji se ideologem, da bi bile nacije brez tega oropane človekovih pravic. Univerzalni in kozmopolitski utopični moment človekovih pravic je z realizacijo nacionalnih držav projeciran v položaj nihanja med paradigmo liberalne individualnosti in nacionalne suverenosti – ta pa nikjer ni bolj absolutna kot pri vprašanjih migracij in begunstva. Človekove pravice kot pravice individuuma so se izkazale za praktično neizvedljive kadarkoli so se pojavili ljudje, ki niso bili (več) državljani suverene države. Zdi se, da so se človekove pravice vzpostavile z izključevanjem določenih ljudi tako iz države-nacije kot iz koncepta človekovih pravic, pa čeprav so nastale ravno iz nasprotnih razlogov. Manjšine, ljudje brez državljanstva, begunci so prisiljeni interpetirati svoja življenja ne v kontekstu pravic, ampak dolžnosti do nacionalnih držav. Postavlja se vprašanje, ali smo danes sposobni prepričljivo misliti človekove pravice, ki bi bile drugačne od državljanskih pravic (kot privilegija naturaliziranih z rojstvom, tistih, ki so »prave etničnosti«); primeri namreč kažejo, da izguba nacionalnih pravic pomeni izgubo človekovih pravic.

Obveščamo vas, da je predavanje Hajrudina Hromadžiča v sklopu Ciklusa predavanj o migracijah in globalni pravičnosti prestavljeno na sredino decembra. O natančnem datumu vas bomo še obvestili. Cilkus predavanj se z Mojco Pajnik nadaljuje 3. decembra.

Za odpoved se opravičujemo.

PONEDELJEK, 19.11 OB 19IH

Pogovor z Gabrielo Babnik, avtorico romana Koža iz bombaža, ki ga bo vodil Nik Jeffs, avtor spremne besede.

Gabriela Babnik (1979) je afrikanistka in literarna kritičarka. Njen prvenec je nov, svež glas globalizirane slovenske književnosti. Prvoosebni pripovedovalec v Koži iz bombaža pripoveduje ljubezensko zgodbo, razpeto med Slovenijo in Burkina Fasom, prepleteno z zgodovinskim in političnim ozadjem te afriške države. Knjiga se poigrava z različnimi pripovednimi perspektivami in razkriva stereotipe Slovencev do Afrike in Afričanov.

(Nina Šilek)

PONEDELJEK, 12.10. OB 19IH

Jelka Zorn

Ljudje brez pravice imeti pravice

Ko govorimo o ljudeh brez papirjev ne moremo mimo tega, da bi mislili meje in nadzor nad priseljevanjem. V neoliberalnem globaliziranem svetu meje ne izginjajo, ampak obratno, se krepijo, množijo in spreminjajo svoje učinke. Zunanje meje so reproducirane navznoter, razpršene so v notranjosti države in ločujejo ljudi po osebnih statusih in pravicah (Balibar, 2004). Tako so nekateri ljudje prisiljeni živeti in delati »na meji«. Seveda ne na meji med dvema državama, ampak na meji, ki loči ljudi z osnovnimi pravicami, torej državljane, od ljudi brez pravic, to pa so ne-državljani ali celo anti-državljani. Slovenski primer take analize so lahko izbrisani, poleg njih pa tudi iskalci zatočišča ter priseljenci in priseljenke brez papirjev.

NOVEMBER IN DECEMBER 2007, VSAK PONEDELJEK OB 19. URI

Ponedeljek, 5. november

Andrej Kurnik
Med doživetimi in izbranimi migracijami

Zadnje čase se je v Franciji uveljavil diskurz izbranih migracij (migration choisie), ki bi naj nadomestile doživete migracije (migration subie). Poskusi, da bi migracijo podredili potrebam trga dela, da bi okrog nje zgradili utilitaristične diskurze in institucije prebiranja ter filtriranja migrantov, pa danes niso omejeni zgolj na Francijo, ampak so značilni za tako rekoč vse države članice združene Evrope in za samo Evropsko unijo.

Franci je bil pravi Rogovec. V Rogu je videl prostor za uresničitev svojih projektov pa tudi priložnost, da svoj izraz (katerega vrhunski mojster je bil) oplemeniti, v soočenju z mnogimi senzibilnostmi in izrazi, ki so našli skupno streho v Rogu, pa tudi preoblikuje. Francija je zares zanimalo, kaj ima za povedati mnogoterost ustvarjalcev in ustvarjalk v Rogu, hkrati pa je bil odprt za nova ustvarjalna sopotništva. Takšna je bila izkušnja snemanja filma "Kakor v nebesih, tako na zemlji" in takšna je bila predstava Izbrisani d.o.o, ki jo je režiral z izbrisanimi in za izbrisane. Kot pravi aktivist jim je pomagal odpreti nov javni prostor in nov prostor povrnitve dostojanstva. Premiera v SC ob obletnici izbrisa je bila smešna, čustvena in katarzična. Dvorana je bila nabito polna, gledalci so se drenjali celo v sosednji pisarni, saj nas je bilo krepko čez sto.

Petek, 1. junija, od 22. ure naprej v SC ROG!
Vabljeni na ogled plesno-glasbeno-bobnarske-žonglerske-akrobatske predstave.

SREDA, 9.MAJA OB 20IH V SC ROG

Film o nočnih aktivnostih največjega evolucionista.

Glavna moška vloga: Afriški ostriž
Glavna ženska vloga: EU
Glavna stranska vloga: piloti in prostitutke
Režija: je v vaših rokah

Vabljeni!

Sreda, 25.april ob 20.uri v Socialnem centru ROG

Ob 33. obletnici portugalske revolucije nageljnov si bomo po krajšem uvodu ogledali celovečerni film o koncu najdaljšega evropskega fašističnega režima. Sledi portugalska večerja in druženje v portugalskih ritmih.
Vabljeni!

Napovednik za Ciklus predavanj Mateja Zonte in Marte Gregorčič v petih sunkih

TEKTONSKE SILE LJUDSTEV CENTRALNE AMERIKE

4. predavanje

RUŠITELJ V REŠŠITELJU (El Salvador)
Torek, 17. 4. 2007 ob 19:00, Socialni center v tovarni Rog

Četrto predavanje bo ponudilo bogato tradicijo teoretskih in praktičnih invencij okoljevarstvenih gibanj ter vrsto kolektivov, skupin in asociacij, ki kljub brutalnim poskusom neoliberalne dehumanizacije krepijo boje ter oplajajo nove vednosti, poskuse in atmosfere za ustvarjanje. Salvador je držžava, na kateri se najbolj plastično izriššejo nezamislive posledice novih neoliberalnih agend, ki jih poleg ZDA in EU snujejo in samodejno izvajajo šše transnacionalne korporacije.