<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<!DOCTYPE rss [<!ENTITY % HTMLlat1 PUBLIC "-//W3C//ENTITIES Latin 1 for XHTML//EN" "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml-lat1.ent">]>
<rss version="2.0" xml:base="http://tovarna.org">
<channel>
 <title>pirman&#039;s blog</title>
 <link>http://tovarna.org/blog/70</link>
 <description></description>
 <language>sl</language>
<item>
 <title>Kaj se dogaja v Rogu?</title>
 <link>http://tovarna.org/node/788</link>
 <description>&lt;p&gt;Novo vodstvo je sicer uspelo umiriti razmere in vzpostaviti proizvodnjo, vendar pa ... Zato so se v soglasju dogovorili, da predlagajo ... izpeljavo postopka ...&lt;br /&gt;
Tem dogajanjem je sledilo dokaj mirno in uspešno obdobje, v katerem se ... kljub izraziti nesezoni ...&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;... ne želi komentirati, saj še ni dobil nobenega sklepa, preseneča pa ga dejstvo, da se to dogaja v času, ko ... tik pred zaključkom. Glede anonimne prijave za katero je izvedel prav tako iz medijev, in ki naj bi se nanašala na prenos osnovne dejavnosti Roga na druga ... pa sodi, da so mišljeni ukrepi ... Eno so nepremičnine na opuščeni lokaciji na Trubarjevi, drugo pa ...&lt;/p&gt;
</description>
 <pubDate>Sat, 31 Mar 2007 16:09:32 +0200</pubDate>
</item>
<item>
 <title>Čisti dohodek</title>
 <link>http://tovarna.org/node/605</link>
 <description>&lt;p&gt;Razporejanje čistega dohodka mora zagotoviti uresničevanje družbenih ciljev. Izpolnitev teh ciljev je temeljni smisel našega poslovanja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;cite &gt;Vira: Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih o razporejanju dohodka in čistega dohodka (1. 10. 1987) ter Program za sanacijo stanja po zaključnem računu 1993 (10. 5. 1994)&lt;/cite&gt;&lt;/p&gt;
</description>
 <pubDate>Wed, 20 Sep 2006 13:23:10 +0200</pubDate>
</item>
<item>
 <title>Stabilizacija</title>
 <link>http://tovarna.org/node/546</link>
 <description>&lt;p&gt;Naj omenim, da pri izvajanju delovnih nalog in disciplini prihaja do nekoordiniranega dela oziroma propustov v doseganju standardnih časov in kvaliteti dela kot ga zahteva postopek.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Vzroki so sledeči:&lt;br /&gt;
&lt;ul &gt;
&lt;li &gt;
Razdrobljenost oddelkov (oddelki se smatrajo kot nekakšne samostojne ekonomske enote, pri prestavitvi ljudi prihaja do sporov in žolčnih razprav ali celo do medsebojnih obtoževanj&lt;/li&gt;
&lt;li &gt;
Mentaliteta vodstvenega kadra je v slabi kadrovski zasedbi, kar povzroča med ljudmi različna tolmačenja in pripravljenost do danim jim nalog
&lt;/li&gt;
&lt;li &gt;
Osveščenost delavcev je slaba ali skoraj neprimerna. To so mladi ljudje iz celotne Jugoslavije, ki jim je to ali prva zaposlitev ali pa iskanje boljše službe. So brez vsakih delovnih izkušenj, brez ekonomskih podlag.&lt;/p&gt;
</description>
 <pubDate>Fri, 01 Sep 2006 09:12:34 +0200</pubDate>
</item>
<item>
 <title>Koliko decibelov lahko prenese človekovo telo brez posledic?</title>
 <link>http://tovarna.org/node/520</link>
 <description>&lt;p&gt;Če je človek 8 ur izpostavljen ropotu, je lahko srednja vrednost le-tega 90 dB. Maksimalna jakost ropota pa ne sme presegati 115 dB.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Da bi lahko zavarovali organe sluha pred prekomernim ropotom pri delu, morajo imeti osebe, ki so izpostavljene ropotu, na razpolago ustrezna sredstva oziroma opremo, odvisno od intenzivnosti ropota:&lt;br /&gt;
&lt;li &gt;
1. vato, ki varuje sluh pred ropotom jakosti 75 dB&lt;/li&gt;
&lt;li &gt;
2. ušesni čep, ki varuje sluh pred ropotom jakosti do 85 dB&lt;/li&gt;
&lt;li &gt;
3. ušesni ščitnik, ki varuje sluh pred ropotom jakosti do 105 dB&lt;/li&gt;
&lt;p&gt;Sredstva in oprema za zaščito sluha ne smejo dražiti ušesa (ušesni kanal, ušesno školjko), morajo pa zagotoviti, da jakost ropota ne presega dovoljene oz. predpisane meje.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;cite &gt;Vir: Gradivo za izobraževanje delavcev iz snovi varstva pri delu, Tovarna dvokoles in opreme &quot;Rog&quot;, kadrovsko - splošni sektor (1. 3. 1980)&lt;/cite&gt;&lt;/p&gt;
</description>
 <pubDate>Mon, 14 Aug 2006 18:36:02 +0200</pubDate>
</item>
<item>
 <title>Delo v času šolskih počitnic</title>
 <link>http://tovarna.org/node/518</link>
 <description>&lt;p&gt;Za čas šolskih počitnic se zaposlijo v delovni organizaciji za določen čas delavci - učenci v serijski proizvodnji. Ker so to mladoletne osebe, jih je potrebno razporediti na dela, kjer ni nevarnosti, da bi prišlo do poškodb.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Za delavce - učence, ki opravljajo delo na normo, kontrola evidentira ure in količino komadov na nalog in so le-ti plačani po doseženih rezultatih. Čas priučevanja se upošteva tako kot za redno zaposlene delavce.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;cite &gt;Vir: Obvestilo Organizacijske službe PO št. 119  (18. 6. 1982)&lt;/cite&gt;&lt;/p&gt;
</description>
 <pubDate>Mon, 14 Aug 2006 01:19:54 +0200</pubDate>
</item>
<item>
 <title>Modri ovratnik</title>
 <link>http://tovarna.org/node/370</link>
 <description>&lt;p&gt;Direktor dobi novo delovno haljo vsakih 30 mesecev, šef proizvodnje jo menja na 24, vodja planerjev pa na 20 mesecev, medtem ko je oddelkovodja upravičen do nove halje vsakih 18 mesecev.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;cite &gt;Vir: nenaslovljen in nedatiran nepopoln dokument (predvidoma pravilnik o uporabi zaščitnih oblačil v Tovarni &quot;Rog&quot; iz druge polovice 70-ih let)&lt;/cite&gt;&lt;/p&gt;
</description>
 <pubDate>Tue, 13 Jun 2006 19:59:53 +0200</pubDate>
</item>
<item>
 <title>Naša moda</title>
 <link>http://tovarna.org/node/369</link>
 <description>&lt;p&gt;V skladu z aktualnimi smernicami bomo za glavo uporabljali sledeče dodatke:&lt;/p&gt;
&lt;ul &gt;
&lt;li &gt;varstveno čelado pri nakladalno razkladalnih delih&lt;/li&gt;
&lt;li &gt;kape, čepice, goste mrežice in rute pri delu, kjer se praši&lt;/li&gt;
&lt;li &gt;varstvena očala z navadnim okvirjem pri ročnih delih&lt;/li&gt;
&lt;li &gt;varstvena očala z bočnim ščitnikom pri strojnih delih&lt;/li&gt;
&lt;li &gt;varstvena očala s temnimi stekli, ki jih je mogoče preklopiti, pri delu, kjer nastaja močna svetloba&lt;/li&gt;
&lt;li &gt;varstvena očala z zasenčitvenimi kobaltnimi stekli pri delu, kjer deluje sočasno svetlobno in toplotno sevanje&lt;/li&gt;
&lt;li &gt;varstvena očala z nepropustnim okvirjem pri delu s snovmi, ki razjedajo ali dražijo oči&lt;/li&gt;
&lt;li &gt;varstvena očala iz žičnate mreže pri delih, kjer odletavajo leteči delci&lt;/li&gt;
&lt;li &gt;ščitnik za oči, ki popolnoma pokriva očesni votlini pri delih, kjer oči in obraz lahko poškodujejo večji leteči delci ali kapljice jedkih snovi&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
</description>
 <pubDate>Tue, 13 Jun 2006 18:53:36 +0200</pubDate>
</item>
<item>
 <title>Težko leto</title>
 <link>http://tovarna.org/node/342</link>
 <description>&lt;p&gt;Ocenjujemo, da so bili pogoji za gospodarjenje v letu 1980 najtežji v zadnjih štirih letih. Poleg splošne težke gospodarske situacije v Jugoslaviji in v svetu so dvokolesno branžo ogrožali administrativni ukrepi kot npr. zamrznjene cene maloprodajne dvokolesne proizvodnje 15 mesecev in potem postopni prehod na povečanje cen konec marca 1980, oktober 1980 in decembra 1980, kar predstavlja v povprečju leta ....% povečanja. Cene reprodukcijskega materiala ter drugih storitev pa so porasle v povprečju za cca 40%.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Delovna organizacija ROG pa se je znašla v letu 1980 še v težjem položaju, saj je nova investicija kasnila za več kot leto dni in ugotavljamo, da še sedaj ni v celoti usposobljena za predvideno proizvodnjo. Preselitev v novo tovarno v Mostah v I. trimesečju 1980 je imela velik vpliv na izpad proizvodnje. &lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Visoka stopnja fluktuacije, nizki nominalni osebni dohodki, ki so imeli do oktobra trend padanja pa so že začeli ogrožati socialno varnost posameznih kategorij delavcev, tako, da je korektura osebnih dohodkov spričo situacije, kakršna je bila, nujno potrebna. Ko se je situacija do določene stopnje znotraj tovarne normalizirala, je začelo primanjkovati posameznih vrst materialov, ki pa so osnova za nadaljnjo reprodukcijo. Najbolj kritično je bilo in je še glede dobav: HVT za izdelavo cevi v TOZD Cevarna, plaščev in zračnic, embalaže, raznih vrst sestavnih delov od kooperantov kot so: gonilni in krmilni ležaj itd.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Vse to ima za posledico, da so doseženi rezultati slabši od načrtovanih, da je kljub večjemu fizičnemu obsegu proizvodnje za 6% in prodaje za cca 14% napram letu 1979, poslovni uspeh bistveno slabši od preteklega leta oz. da je dosežena minimalna stopnja akumulacije (ocena).&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;cite &gt;Vir: Informacija o rezultatih poslovanja DO ROG za leto 1980 (nenaslovljeno, nedatirano)&lt;/cite&gt;&lt;/p&gt;
</description>
 <pubDate>Tue, 06 Jun 2006 18:29:59 +0200</pubDate>
</item>
<item>
 <title>Topli obrok</title>
 <link>http://tovarna.org/node/341</link>
 <description>&lt;p&gt;Delavec naj čim manj prispeva za topli obrok! Ker pa je dobavitelj Triglavska restavracija povišal ceno toplega obroka /brez kruha/, sklad za skupne porabe pa je omejen, je potrebno zvišanje lastne udeležbe. Novi ponudbi sta prišli od Integrala TOZD Figovec in samostojnega obrtnika. Cena njihovega toplega obroka je nekoliko nižja, vendar je potrebno testirati kvaliteto in kvantiteto.&lt;br /&gt;
Po vseh razgovorih in analizah se bomo odločili za najugodnejšo rešitev, vendar je jasno, da z malico nikoli ne bodo zadovoljni vsi delavci.&lt;br /&gt;
V nočnih urah je izredno težko zagotoviti toplo malico. Problem je predvsem v pravočasnem naročanju obroka, sami delavci pa v nočni izmeni pričakujejo nekaj več.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;cite &gt;Vir: Zapisnik 1. seje komisije za družbeni standard Tovarne dvokoles in opreme &quot;Rog&quot; (17. 6. 1988)&lt;/cite&gt;&lt;/p&gt;
</description>
 <pubDate>Tue, 06 Jun 2006 18:06:23 +0200</pubDate>
</item>
<item>
 <title>Frankenstein</title>
 <link>http://tovarna.org/node/305</link>
 <description>&lt;p&gt;Upornost človeškega telesa zavisi od površine dotika, lastnosti kože, temperature in vlažnosti kože. Upornost telesa z večanjem napetosti pada. Giblje se med 1000 in 3500 ohma pri napetosti od 750 do 20 voltov.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Pri vsakem dotiku je važna pot toka skozi telo. Najbolj nevaren je tokokrog, sklenjen preko srca. To se pogosto zgodi pri dotiku napetosti z roko (posebno levo) in če stojimo na vlažnih tleh.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Jakost toka do 30 miliamperov ni nevarna, tok skozi človeško telo jakosti nad 50 miliamperov je večinoma smrten. Toki nad 5 amperov, posebno pri visoki napetosti, povzroče opekline in to pogosto, ne da bi pri tem povzročili smrt. &lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Če se predmeta pod napetostjo le dotaknemo, je dotik kratkotrajen. Če predmet pod napetostjo primemo v pest, ga zaradi krča ne moremo izpustiti, zato teče tok skozi telo dalj časa in zadostuje mnogo manjši tok, da povzroči poškodbo na organizmu. Tudi tok 100 miliamperov še ne povzroči smrti, ako je vplival na telo manj kot 0,2 sekunde. &lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Poskusi so pokazali, da učinka električnega toka skozi telo med obema rokama ne moremo več izdržati, kadar znaša napetost 50 voltov pri mokri koži in 99 voltov pri suhi koži na rokah.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Toki frekvence od 40 do 60 hertzov so najbolj nevarni. Visokofrekvenčni toki so povsem neškodljivi ali celo koristni in se uporabljajo za zdravljenje (500 - 100 kHz).&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Posebnost električnih poškodb je visok odstotek smrtnih žrtev (od 19 do 49%) in visok odstotek trajnih posledic (od 12 do 44 %), ki se kažejo z invalidnostjo poškodovanih oseb.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;cite &gt;Vir: Vprašanja s kratkimi odgovori iz varstva pri delu, Delavska univerza Boris Kidrič, Ljubljana, 1977. Brošura najdena v Tovarni Rog.&lt;/cite&gt;&lt;/p&gt;
</description>
 <pubDate>Sat, 27 May 2006 21:13:36 +0200</pubDate>
</item>
<item>
 <title>Kemija</title>
 <link>http://tovarna.org/node/282</link>
 <description>&lt;p&gt;Skladišče za kemikalije je slabo varovano, skupaj so skladiščene kemikalije tako, da ob morebitnem razlitju med seboj reagirajo. Z ogrado je potrebno preprečiti dostop nepooblaščenim osebam. &lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;cite &gt;Vir: Zapisnik občinske Sanitarne in Vodnogospodarske inšpekcije o opravljenem inšpekcijskem pregledu v Tovarni dvokoles in opreme ROG dne 24. 11. 1992&lt;/cite&gt;&lt;/p&gt;
</description>
 <pubDate>Mon, 22 May 2006 00:22:33 +0200</pubDate>
</item>
<item>
 <title>Škandal</title>
 <link>http://tovarna.org/node/281</link>
 <description>&lt;p&gt;Med nami so taki, ki sploh ne ločijo tipe koles med seboj, niti iz kakšnih delov je kolo sestavljeno.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;cite &gt;Vir: Prošnja P. L. Komisiji za ocenjevanje osebnih dohodkov (15. 11. 1980)&lt;/cite&gt;&lt;/p&gt;
</description>
 <pubDate>Mon, 22 May 2006 00:18:46 +0200</pubDate>
</item>
<item>
 <title>Kriteriji in merila za ugotavljanje presežnih delavcev</title>
 <link>http://tovarna.org/node/255</link>
 <description>&lt;p&gt;Poleg &lt;a href=&quot;http://tovarna.org/node/149&quot;&gt;ocenjevanja delovne uspešnosti&lt;/a&gt; se upošteva še:&lt;/p&gt;
&lt;ul &gt;
&lt;li &gt;&lt;strong &gt;Strokovna izobrazba&lt;/strong&gt;&lt;/li&gt;
&lt;ul &gt;
&lt;li &gt;I.   NK&lt;/li&gt;
&lt;li &gt;II.  PK&lt;/LI&gt;&lt;LI &gt;III. PU&lt;/LI&gt;&lt;LI &gt;IV. KV ima - nima&lt;/li&gt;
&lt;li &gt;V. VK, SS&lt;/LI&gt;&lt;LI &gt;VI. VŠ&lt;/LI&gt;&lt;LI &gt;VII. VS&lt;/LI&gt;&lt;LI &gt;VII. VS&lt;/LI&gt;&lt;LI &gt;VIII. MAGISTER&lt;/LI&gt;&lt;LI &gt;IX. DOKTORAT&lt;/LI&gt;&lt;/UL&gt;&lt;LI &gt;&lt;strong &gt;Delovne izkušnje&lt;/strong&gt;&lt;br /&gt;
&lt;ul &gt;
&lt;li &gt;za vsako leto dela na delovnem mestu, ki ga ocenjujemo - 1 točka&lt;/LI&gt;&lt;/UL&gt;&lt;/p&gt;
&lt;li &gt;&lt;strong &gt;Delovna doba (prvi prišel - zadnji odšel)&lt;/strong&gt;&lt;br /&gt;
&lt;ul &gt;
&lt;li &gt;vsako leto dela v podjetju - 1 točka&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;li &gt;&lt;strong &gt;Zdravstveno stanje delavca&lt;/strong&gt;&lt;br /&gt;
&lt;ul &gt;
&lt;li &gt;A - nesreča pri delu ali poklicno obolenje - 5 točk&lt;/li&gt;
&lt;li &gt;B - kronična obolenja - 5 točk&lt;/li&gt;
&lt;li &gt;C - izčrpanost - 5 točk&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;li &gt;&lt;strong &gt;Socialno stanje delavca&lt;/strong&gt;&lt;br /&gt;
&lt;ul &gt;
&lt;li &gt;A- delavci, ki vzdržujejo in skrbijo za invalidno osebo - 5 točk&lt;/li&gt;
&lt;li &gt;B - število nepreskrbljenih otrok, vsak otrok - 1 točka&lt;/li&gt;
&lt;li &gt;C - nezaposlen zakonec&lt;/li&gt;
&lt;li &gt;D - če zakonec ali ožji družinski član opravlja obrtno, kmetijsko ali druge dejavnosti&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Delavci, ki imajo registrirano svoje podjetje oz. so partner ali solastnik podjetja neodvisno od prej naštetih kriterijev avtomatsko postanejo trajni presežek (konkurenčna klavzula).&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;cite &gt;Vir: Program določanja in reševanja presežnih delavcev, Tovarna dvokoles in opreme R O G (2. 9. 1994)&lt;/cite&gt;&lt;/p&gt;
</description>
 <pubDate>Wed, 17 May 2006 14:36:47 +0200</pubDate>
</item>
<item>
 <title>Disciplina 5.0</title>
 <link>http://tovarna.org/node/237</link>
 <description>&lt;p&gt;B. V. ni izvršil nalog, ki mu jih je odredil predpostavljeni, poleg tega pa večkrat ponavlja kršitve delovnih obveznosti, kar povzroča zastoj in nered v proizvodnji.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Dne 10. 5. 1989 je koristil redni dopust, 11. 5. pa je bil zaradi popivanja prejšnjega dne nezmožen za delo v popoldanski izmeni. Na opozorilo izmenovodje, da je potrebno delati, se je pritoževal, da je bolan. Nad njegovim delom se pritožujejo tudi njegovi sodelavci, ker imajo v drgalnici skupno normo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V svoj zagovor je imenovani izjavil, da je 11. 5. 1989 prišel v službo in normalno opravljal svoje delo. Res pa je, da je prejšnjega dne dopoldan pil in ker je vedel, da je tega dne nezmožen za delo, je prosil oddelkovodjo T. G., če lahko koristi dopust, kar mu je ona tudi odobrila (delati bi moral v popoldanski izmeni). Kot rečeno, pa je naslednjega dne normalno prišel na delo in ga tudi normalno opravljal.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Po razgovoru z vodjem izmene F. P. je imenovani izvedel, da je njegov sodelavec A. izjavil, da B. tega dne ni opravljal svojega dela. Ko pa je kasneje B. o tej izjavi vprašal A., je le-ta zanikal in rekel ravno nasprotno, češ da je rekel vodji izmene, da je B. tega dne normalno opravljal svoje delovne dolžnosti.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong &gt;Kazen: Prenehanje delovnega razmerja s pogojnim odlogom ukrepa za dobo enega leta, če do dokončnosti sklepa ne bo ponovno huje kršil delovnih obveznosti.&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;cite &gt;Vir: Sklep Disciplinske komisije Tovarne dvokoles in opreme &quot;Rog&quot; št. 71/89 (22. 5. 1989)&lt;/cite&gt;&lt;/p&gt;
</description>
 <pubDate>Sun, 14 May 2006 10:54:04 +0200</pubDate>
</item>
<item>
 <title>Disciplina 4.2</title>
 <link>http://tovarna.org/node/236</link>
 <description>&lt;p&gt;B. V. se je netovariško obnašal do sodelavke in neupravičeno odklonil delo v rednem delovnem času.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;B. V. trdi, da mu je J. L. dne 1. 4. 1989 ukradla blokce za malico ter jih dala prevozniku. Med njima je prišlo do zmerjanja, B. pa je L. tudi udaril.&lt;br /&gt;
B. M. pa je B. naročil, naj popoldan popravi raztreseno kalcijevo sodo, le-ta pa je pred vsemi ljudmi to delo odklonil.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V svoj zagovor je imenovani izjavil sledeče:&lt;br /&gt;
1. 4. 1989 je dobil blokce za malico. Blokce je takoj odnesel v svojo omarico, vendar je ni zaklenil. J. L. je prišla za njim, odprla njegovo omarico in vzela blokce. Imenovani je stal cca 2-3 metre stran in ji rekel, naj vrne blokce, ona pa se je le zasmejala in rekla, da ni vzela nobenih blokcev.&lt;br /&gt;
Blokce je dala prevozniku, kasneje pa sta malico (hladno) pojedla skupaj (s svojima blokcema hodita oba na toplo malico). Že pred tem je L. jemala blokce iz predala v pisarni galvane. Najverjetneje so bili blokci stari, vendar je vseeno dobila malico. Blokce naj bi L. jemala iz predalov V., kar so V. tudi povedali, vendar ni ta rekla ničesar.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V predhodnem postopku je bila zaslišana tudi poenterka galvane V. in pojasnila, da ji nikdar niso zmanjkali blokci, stare pa vedno uniči.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Imenovani je pojasnil, da je med njim in L. res prišlo do zmerjanja, udaril pa je ni. Bilo je nekaj minut pred drugo uro, ko so delavci pili kavo, nakar je L. prišla do njega, začela preklinjati, on pa jo je odrinil od sebe.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Glede odklonitve dela je B. izjavil, da je bil zelo jezen spričo prejšnjega dogodka (prepir z J.) in je v naglici delo odklonil, kasneje pa je, kot mu je bilo naročeno, kalcijevo sodo pospravil.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong &gt;Kazen: Denarna kazen v višini desetih odstotkov osebnega dohodka.&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;cite &gt;Vir: Sklep Disciplinske komisije Tovarne dvokoles in opreme &quot;Rog&quot; št. 57/89 (16. 5. 1989)&lt;/cite&gt;&lt;/p&gt;
</description>
 <pubDate>Sun, 14 May 2006 10:39:15 +0200</pubDate>
</item>
</channel>
</rss>
