PONEDELJEK, 19.11 OB 19IH

Pogovor z Gabrielo Babnik, avtorico romana Koža iz bombaža, ki ga bo vodil Nik Jeffs, avtor spremne besede.

Gabriela Babnik (1979) je afrikanistka in literarna kritičarka. Njen prvenec je nov, svež glas globalizirane slovenske književnosti. Prvoosebni pripovedovalec v Koži iz bombaža pripoveduje ljubezensko zgodbo, razpeto med Slovenijo in Burkina Fasom, prepleteno z zgodovinskim in političnim ozadjem te afriške države. Knjiga se poigrava z različnimi pripovednimi perspektivami in razkriva stereotipe Slovencev do Afrike in Afričanov.

(Nina Šilek)

17. novembra bomo množično okupirali ljubljanske ulice, ker mislimo, da sedanja situacija in pot, ki je začrtana za prihodnost, ni dobra. Delavske demonstracije za višje plače bodo podprli tako mladi kot stari. Vsi tisti, ki imamo dovolj poniževanja in izkoriščanja!

Vladna in kapitalistična trobila ter njihovi medijski duhovniki nas bi radi prepričali, da živimo sanjsko življenje. A ljudje nismo neumni. Vemo, da se naša situacija ne izboljšuje in vemo, da so perspektive za prihodnost zelo negotove. Tako opevana gospodarska rast ne pomeni zgolj uspehov slovenskega gospodarstva. Pomeni tudi večjo stopnjo izkoriščanja in nadaljnje družbeno razslojevanje.

PONEDELJEK, 12.10. OB 19IH

Jelka Zorn

Ljudje brez pravice imeti pravice

Ko govorimo o ljudeh brez papirjev ne moremo mimo tega, da bi mislili meje in nadzor nad priseljevanjem. V neoliberalnem globaliziranem svetu meje ne izginjajo, ampak obratno, se krepijo, množijo in spreminjajo svoje učinke. Zunanje meje so reproducirane navznoter, razpršene so v notranjosti države in ločujejo ljudi po osebnih statusih in pravicah (Balibar, 2004). Tako so nekateri ljudje prisiljeni živeti in delati »na meji«. Seveda ne na meji med dvema državama, ampak na meji, ki loči ljudi z osnovnimi pravicami, torej državljane, od ljudi brez pravic, to pa so ne-državljani ali celo anti-državljani. Slovenski primer take analize so lahko izbrisani, poleg njih pa tudi iskalci zatočišča ter priseljenci in priseljenke brez papirjev.

NOVEMBER IN DECEMBER 2007, VSAK PONEDELJEK OB 19. URI

Ponedeljek, 5. november

Andrej Kurnik
Med doživetimi in izbranimi migracijami

Zadnje čase se je v Franciji uveljavil diskurz izbranih migracij (migration choisie), ki bi naj nadomestile doživete migracije (migration subie). Poskusi, da bi migracijo podredili potrebam trga dela, da bi okrog nje zgradili utilitaristične diskurze in institucije prebiranja ter filtriranja migrantov, pa danes niso omejeni zgolj na Francijo, ampak so značilni za tako rekoč vse države članice združene Evrope in za samo Evropsko unijo.

jes sm u franciji eno sveco za francije se grem psiho dada lepo da ste zacel mal bol zivo bravo bravo barbara po teveju cis prevec nakladata normalni ljudje nimamo po zepih slovarjev tujk pa pjhte na grob od francija en joint pa en dobr viski za francija od roga

Franci je bil pravi Rogovec. V Rogu je videl prostor za uresničitev svojih projektov pa tudi priložnost, da svoj izraz (katerega vrhunski mojster je bil) oplemeniti, v soočenju z mnogimi senzibilnostmi in izrazi, ki so našli skupno streho v Rogu, pa tudi preoblikuje. Francija je zares zanimalo, kaj ima za povedati mnogoterost ustvarjalcev in ustvarjalk v Rogu, hkrati pa je bil odprt za nova ustvarjalna sopotništva. Takšna je bila izkušnja snemanja filma "Kakor v nebesih, tako na zemlji" in takšna je bila predstava Izbrisani d.o.o, ki jo je režiral z izbrisanimi in za izbrisane. Kot pravi aktivist jim je pomagal odpreti nov javni prostor in nov prostor povrnitve dostojanstva. Premiera v SC ob obletnici izbrisa je bila smešna, čustvena in katarzična. Dvorana je bila nabito polna, gledalci so se drenjali celo v sosednji pisarni, saj nas je bilo krepko čez sto.

Dnevnik.si
LJUBLJANA - V soboto je v starosti 55 let po hudi bolezni preminil
filmski in televizijski režiser, scenarist, pedagog in producent Franci
Slak.

Slak je v Kopru končal osnovno šolo in gimnazijo. Filmsko režijo je
študiral na ljubljanski AGRFT in ga nadaljeval v Lodzu na Poljskem,
kjer je leta 1978 magistriral. Od leta 1980 je predavatelj na Akademiji
za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Med njegova
najbolj odmevna dela štejemo filme Butnskala, televizijsko nadaljevanko
v petih delih Prešeren, Ko zaprem oči in Hudodelci.

ewo KLICAJ STOP imam dve varianti kaj se je danes zgodilio na river partyu STOP sama se odloči katera je prava STOP

zjutraj je na zahodu sijala polna luna STOP pri zapornicah je bila zasidrana podmornica VEJICA v katero smo se malo po deseti uri vkrcali vagabundi in moja malenkost STOP za sound system smo uporabili otroški sintetizator zvoka STOP večino časa smo se vozili pod vodno gladino VEJICA zato nas verjetno nobeden ni videl STOP nismo se hoteli preveč kazati VEJICA saj se na river party nismo dobro pripravili STOP vidljivost v ljubljanici je zelo slaba OKLEPAJ takoj po deževju ZAKLEPAJ VEJICA tako da tudi mi nismo veliko videli STOP zvok pa je bil super STOP izkoristil sem eno redkih priložnosti za poslušanje spontane glasbene improvizacije pod vodo VEJICA ki zvok prevaja nekajkrat bolje kot zrak STOP naključni skakalec v vodo iz tromostovja je skočil v bližino pormornice VEJICA vendar mu nismo uspeli dati kakršnega koli flayerja ali podobno VEJICA ker se nas je preveč ustrašil in zbežal STOP flayerjev drugače sploh nismo imeli VEJICA ampak vseeno bi se lahko s skakalcem vsaj pogovorili STOP peljali smo se od zapornic na ljubljanici do zapornic na gruberjevem kanalu in nazaj STOP ko smo nehali VEJICA je bilo sonce na jugu STOP

Posiljam predlog plakata za RIVER PARTY (je v A3 formatu v barvi)!!
ggobec dela se crno belo verzijo (gg, lahko jo dodas kot komentar)
kdor lahko naj sprinta kako verzijo
lp

V sredo, 17.10.2007 ob 21h bodo mirne demonstracije pred ORTO BAROM v Ljubljani.

Pri nasilju v Orto baru gre za normalizacijo javnih prostorov, ki je seveda vedno nasilna, ker se določene prakse in s tem določeni ljudje opredelijo za nenormalne, odklonske, za anomalijo in se jih skuša sankcionirati ter izgnati. Odgovor lastnikov Otro bara je zanimiv zato, ker priznava, da je incident posledica normalizacijskih praks v lokalu, zanikajo pa, da bi bila tarča normalizacije homoseksualnost, ampak seksualnost nasploh. Seveda to ni res, saj se seksualnost vedno normalizira z združevanjem določenih znakov seksualnosti v kanon in drugih v odklon. Ena od velikih dihotomij v moderni družbi je heteroseksualnost -homoseksualnost.