Vprasanja, ki se porajao ob tako velikem, lepem in v blesceco prihodnost vpetem projektu mesta Ljubljana so:

1. komu naj bi ta obsezna zadeva dejansko sploh sluzila ?
2. kaksne so dejanske potrebe Ljubljane in ustvarjalcev delujocih na obmocju Ljubljane, (to so bila vprasanja v anketi na katera pa ni bilo nobenega odgovora)
3. ali bo ROG omogocal vec in za ustvarjalce lazje dostopnih produkcijskih kapacitet (in kaksne umetniske in izvedbene tehnologije naj bi sploh vse vseboval)
4. ali bo ROG omogocil ljubljanskih ustvarjalcem bistveno lazje dostopne in boljse pogoje ustvarjalnega dela kot so sedaj ?

http://www.youtube.com/watch?v=LLCF7vPanrY

fwd..........................................................

between the lines,a real drama,but history is back...now

my slovenija,dont be foolisch,avoid LIDL,HOFER,BAUHAUS,OBI,SPAR and the other forerunner of globalisation , of course,please dont believe your private massmedia,build up new(old) networks to your local farmers and handworkers,become yourself one or help your comunity in alternative projects,Slovenija,you are small but clever and able to get independent.You dont need this sick food and culture,that is trying to overhelm you.....lep pozdrav

Prišlo je končno poročilo s konference iz Zg... (Priloga)

V glavnem se vsi strinjajo, da so spremembe potrebne in nad institucionalizacijo prostorov niso preveč navdušeni. Tako tudi v ROGu.... Seveda MOL kot institucija in Muzeji in Republika drugače niti ne znajo razmišljati... Kdo jim bo pokazal pot če ne mi. Zato pozivam vse, da oblikujemo alternativni predlog razvoja tega prostora. Naj služi prostor ljudem in ne institucijam.

Zainteresirani izpolnite anketo, če je še niste ...
https://spreadsheets.google.com/viewform?formkey=dEpHNUV6ODVZUlBBQlNWVnhVa05jbHc6MQ#gid=0

V podporo zahtevam samoorganizirane skupine delavcev SCT bomo Nevidni delavci sveta (IWW) v sredo, 9.2.2011, organizirali protest pred podjetjem Novista in pred Zavodom RS za zaposlovanje (ZRSZ). Javni shod se bo začel ob 10:30 na dvorišču bivše tovarne Rog, okrog 11:30 bomo protestirali pred Novisto, okrog 13:00 pa še pred ZRSZ, kjer se bo shod tudi zaključil.

Zaradi režima sistematičnega izkoriščanja migrantskih delavcev, za katerega je značilna popolna odvisnost delavcev delodajalcev in njihova izključenost iz sistema socialnega varstva, so se številni delavci SCT znašli v hudi stiski. Večje število delavcev je bilo odpuščenih, drugim je iztekla pogodba o zaposlitvi, nekateri pa celo primorani delati brez plačila. Delodajalec jim dolguje plače, regres in druge obveznosti. Zaradi diskriminatorne zakonodaje in meddržavnih sporazumov mnogi med njimi kljub temu, da so vplačevali prispevke, niso upravičeni do nadomestila za brezposelnost. Za številne delavce izguba zaposlitve pomeni hkrati tudi prenehanje dovoljenja za bivanje in s tem izgon iz države, kar jim onemogoča, da bi udejanjili svoje pravice, ki so vezane na trajanje neprekinjenega prebivanja v Sloveniji (osebno delovno dovoljenje, dovoljenje za stalno prebivanje itd.).

Posredovano................................................

http://www.mcp.si/peticija

Vzemi si minuto časa za ogled priponke in ravnaj kot ti veli srce - pomagaj !

Dragi prijatelji, znanci in neznanci !

Prebivalci Pivške kotline smo postavljeni pred izvršeno dejstvo, da bo
država za potrebe vojske in NATA zaprla in si prisvojila OGROMNO
področje.
Področje ki je v lasti 3000 lastnikov, področje vodnega zajetja,
zaščiteno območje Nature2000, ogroženih živalskih vrst in kraškega
sveta.

Opravičujem se tistim, ki to prejmete dvakrat ali več...ne vem kateri
naslovi so v kateri skupini. Bolje večkrat kot nikoli.

Pogovor ob ob izdaji prevoda knjige Geralda Rauniga: Umetnost in revolucija - Umetniški aktivizem v dolgem 20. stoletju

Torek, 8. februar 2011 ob 18.00 uri v Socialnem centru Rog

Gerald Raunig je pisec alternativne umetnostne zgodovine dolgega 20. stoletja, v katerem zaobjame dogodke od Pariške komune 1871 do protiglobalizacijskih protestov v Genovi leta 2001. V svojem delu postreže z analizo različnih umetniških gibanj, od Courbeta in Sergeja Eisensteina do situacionistov, avstrijskih akcionistov in PublixTheatreCaravan.

Skozi elokventno utemljevanje zgodovine in njenih primerov, skozi teoretsko misel Deleuzea in Guattarija (naslanjajoč na teorijo in razlogo termina »stroj«), Raunigu uspeva raztegniti postrukturalistično teorijo revolucije in jo povezati s splošnejšo idejo umetnosti in aktivizma.