Pred MDDSZ smo prišli ob 15.30. Da bi še ujeli ministra in uslužbence ministrstva, ki imajo v sredo uradne ure ob 16.00. Računali smo na njihovo razumevanje, da gre pri blokupaciji MDDSZ za izvrševanje temeljnih svoboščin, za politično dejanje, odprtje javnega prostora, ki bo zmanjšal prepad med vladajočimi in vladanimi. In da bodo naročili varnostnikom, da odstranijo ograje okrog ministrstva. Že včeraj so namreč privatni varnostniki zgradbo ministrstva obdali z opozorilnimi trakovi in tablami, ki opozarjajo, da sta zadrževanje in bivanje v okolici ministrstva prepovedana. Danes so se opozorilnim trakovom pridružile jeklene ograje. In nabildani varnostniki na strani ministrstva ter policisti na drugi strani ceste.

Zbirka video posnetkov

O dogodku iz ostalih medijev (other media)

* siol.net/novice/slovenija/2012/06/blokupacija_ministrstva_za_delo_druzino_in_socialne_zadeve.aspx

Blokupacija Ministrstva za delo družino in socialne zadeve se začenja danes, v sredo 27. junija, ob 15.30. Čeprav je bil prvotni namen, da odpremo nov javni prostor razpravljanja, povezovanja, solidarnosti, svobodnega izražanja pritožb, zahtev in idej nekoliko kasneje, smo se odločili, da pohitimo, ker je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naročilo podjetju, ki upravlja s stavbo in okolico ministrstva na Kotnikovi 28, da prepreči svobodno združevanje in izražanje. Tako so se danes na zelenicah pred ministrstvom pojavili opozorilni trakovi in napisi, da je tam prepovedano zadrževanje in bivanje.

26. junija 2012 ob 19:00 v Socialnem centru Rog

Vabilo:

Tovariši,

kot ste verjetno že seznanjeni, konec tega tedna gibanje 15o pripravlja blokupacijo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Odločitev o blokupaciji je padla zaradi vse večjih rezov na področjih, ki so v domeni omenjenega ministrstva in ker je le-to odgovorno za mnoge oblike izkoriščanja in parazitiranja nad našimi življenji. Pred ministrstvom bomo za tri dni postavili šotore, imeli skupščine in delavnice.

Če tudi tebi vedno več jemljejo, če te moti, da je socialna pomoč postala kredit, da bodo kmalu lahko študirali le še premožnejši, da so prijatelji zaprti v institucijah, da je na cesti vedno več ljudi, da prekernim ne priznajo produktivnosti, da onemogočajo sindikalno organiziranje, skratka, da nas onemogočajo v realiziranju naših potencialov in kreativnosti, priti danes, v torek, 26. junija, ob 19h v Socialni center Rog na zadnji pripravljalni sestanek pred blokupacijo.

* siol.net/novice/slovenija/2012/06/evropsko_sodisce_izbrisani.aspx - klik

European court of human rights
* http://hudoc.echr.coe.int/sites/eng/pages/search.aspx#{%22itemid%22:[%22001-111634%22]}

Henry Gray, Daily Express, London, december, 1943 "Nekdanji kovinar Josip Broz je danes maršal TITO, vrhovni poveljnik narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije.Kot človek, ki Jugoslavijo osvobaja Nemcev, Tito že zaseda svoje mesto v zgodovini. Legende o njem se širijo po celem Balkanu.Za zahodni svet je bil Josip Broz Tito še do včeraj zelo skrivnostna osebnost. Toda zdaj, ko so zavezniki s partizani navezali tesnejše stike, ga začenjamo bolje spoznavati. Čeprav Josip Broz Tito nima nobene vojaške oficirske šole, kaže neverjeten smisel za načrtovanje drznih vojaških operacij. Ko je njegova vojska postala velika, jo je kot druge regularne vojske postrojil v korpuse, divizije in brigade. Pripovedovali so mi, da se v bitki vedno izkaže kot zelo pogumen.V čem je skrivnost Titovega uspeha? Titu, ki je hkrati vodja komunistov, se je posrečilo, da je ljudi petih nacionalnosti organiziral v eno samo armado. Pojasnilo je enostavno: jugoslovanski narodi so se hoteli boriti, Josip Broz Tito pa je borec in je ustvaril vojaško organizacijo."

fwd...

Helga je lastnica bara. Zaveda se, da so njeni gostje v glavnem nezaposleni alkoholiki, od katerih se bar ne more vzdrževati.

Da bi rešila ta problem, skuje nov marketinški plan, ki dovoljuje njenim gostom, da pijejo „na kredo“, (piješ sedaj / plačaš kasneje).

Helga beleži dolgove svojih strank, torej jim praktično odobrava kredite za pijačo.

To se razve naokoli in rezultat je jasen - stranke navalijo v Helgin bar.
Zelo hitro ima njen bar največji promet v mestu. Ker lahko pijejo na odloženo plačilo, se nihče od gostov ne sekira dosti, ker Helga od časa do časa dvigne cene vina in piva – pijači, ki ju proda največ.

IZ SKUPNOSTI V INSTITUCIJE

ZAKAJ MIJO NIMA PRAVICE ŽIVETI MED DRUGIMI LJUDMI?

ZAKAJ JE PODPORA MOŽNA SAMO V INSTITUCIJAH?

V petek, 13. aprila, smo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve izvedli redno skupščino gibanja 15o za dokapitalizacijo ljudi. Zbrali smo se aktivisti in aktivistke gibanja 15o, socialne delavke in delavci, skupaj z uporabniki socialno varstvenih storitev in programov, v skupščini sta sodelovala predstavnik in predstavnica ministrstva.

Eden izmed razlogov za direktno akcijo je bila konkretna stiska Iz-hodovca Mija Posleka, ki potrebuje stanovanje, sredstva za podporo ter socialne storitve za življenje v skupnosti. Mijo je z akcijo Iz-hod po štiridesetih letih izstopil iz socialno varstvenih institucij, zaživel v skupnosti in se vanjo polno vključil. Mijo potrebuje solidarnost skupnosti za krepitev lastne moči, učenje in neodvisno življenje, hkrati pa brez Mija ni skupnosti, saj s svojim neobremenjenim, neposrednim pristopom ustvarja polje solidarnosti v skupnosti. Življenje v skupnosti je temeljna pravica vsakega posameznika in Mijova zgodba opozarja na sistemsko prakso razčlovečenja v socialno varstvenih institucijah in na onemogočanje s strani pristojnih organov, da bi posameznik svobodno kreiral lastne življenjske prakse in znotraj njih iskal odgovore na svoje potrebe.

DELAVCI VEGRADA D.D.– V STEČAJU, KI ŽIVIMO V DELAVSKEM DOMU NA ULICI VIDE PREGARČEVE 34 V LJUBLJANI

IZJAVA ZA JAVNOST

Migrantskim delavcem iz ti. tretjih dežel se izstavlja vse večje račune za gospodarsko krizo.

Delavci nekdanjega Vegrada, ki živimo v delavskem domu na Ulici Vide Pregarčeve 34 v Ljubljani, smo se odločili temu odločno reči NE ter znova javno in glasno opozoriti na sistemske vzroke nastale situacije in zahtevati delavske pravice, ki nam pripadajo.

Vegrad je ves čas svojega obratovanja prejemal od bank kredite in zastavljal zanje svoje premoženje, ki smo ga ves čas ustvarjali migrantski delavci v okoliščinah sistemske diskriminacije in izkoriščanja. Bankam, ki imajo hipoteke na Vegradovih nepremičninah, bodo dani krediti navkljub stečaju Vegrada vrnjeni v celoti. Hipoteka namreč pomeni, da so upravičene do celotne terjatve, ne pa le do njenega sorazmernega poplačila glede na celotno stečajno maso. Vendar to ni pošteno!