"Nič manj značilna ni enakost pravic v staroslovanskih družbah. Polno pooblastilo je pripadalo celotni skupnosti, in zatorej so se morali sklepi sprejemati soglasno. Prvotno je beseda mir pomenila občinsko skupščino in hkrati soglasnost njenih sklepov[...] Izraz mir odseva obdobje v katerem je imel vsak član skupnosti -- ženske ravno tako kot moški -- enake pravice."
-- M. Eliade
Evropa, kot tudi ves svet, je v veliki gospodarski krizi, ki je pravzaprav kriza vladavine kapitala. Da bi jo restavrirale, so se elite odločile, da bodo krizo plačali proizvajalci družbenega bogastva. Zato so začele z napadi na dohodek in pravice. Ti napadi sprožajo množične upore, katerih skupno geslo je: “Ne bomo plačali njihove krize!”
Nedavni protesti, ki jih je v Grčiji sprožil policijski umor mladoletnega fanta ter vse večja brezperspektivnost mladih generacij, so pokazali, da obstaja vstajniška Evropa, ki se odločno zoperstavlja projektu restavracije vladavine kapitala. Gibanje proti privatizaciji šolstva v Italiji, ki je dobilo obliko samoupravne reforme šolstva od spodaj, jasno kaže, da ima vstajniška Evropa potencial vzpostavljanja alternativ. Vstajniška Evropa se je v zadnjem desetletju oblikovala skozi politiko gibanj (od gibanja gibanj do euromayday gibanja prekernih in migrantov), skozi številne boje migrantov, študentov in prekernih (od antirasističnih gibanj, bazičnega biosindikalizma, gibanja socialnih centrov, avtonomnih prostorov ter gibanja proti privatizaciji šolstva in proti prekerizaciji mladih), skozi številne izbruhe odrinjene, izključene in segregirane mulatske mladine. V krizi se bodo njene manifestacije pomnožile. Morda do točke, ko bodo skupaj tvorile radikalen dogodek, trenutek preloma, ki lahko ustvari drugačno Evropo in drugačen svet.