V nedeljo, 26.2.2012, bo minilo natanko 20 let od izbrisa, od dejanja, s katerim je slovenska poosamosvojitvena oblast več kot 25 tisoč ljudem odvzela pravno podlago za življenje. Zgodba izbrisa pa ni samo zgodba o zločinu države in njenih uradnikov, temveč je tudi zgodba o boju in dostojanstvu. Zato se je potrebno spomniti, da letos mineva tudi 10 let od začetka boja izbrisanih za popravo posledic izbrisa. V izjemno težkih okoliščinah so izbrisani na izbris odgovorili tako, da so se samoorganizirali in začeli dolgotrajen in večplasten boj, ki je po letih tišine, zanikanja in administrativnega nasilja vseh vrst izbrisanim vendarle vrnil pravico do življenja. Z gotovostjo lahko namreč trdimo, da brez udejstvovanja mnogih v tem boju, ki je včasih privzel oblike konflikta z državnimi organi, drugič uličnih shodov ali druge vrste javnih intervencij, vseskozi pa je kombiniral pravne in politične prakse, danes izbrisa ne bi poznali v vseh njegovih razsežnostih, kakor tudi ne bi bil do te mere zasidran v slovensko in evropsko realnost. Obletnica izbrisa naj torej ne bo praznik navidezno ponovno vzpostavljene pravne države, temveč praznik dostojanstvenega boja izbrisanih za tisto, kar jim nikoli ne bi smelo biti vzeto.