Vaje psihofizičnega gledališča so zasnovane intuitivno.
Preko dela na relaciji telo-drugi-prostor-svet vzpostavljajo mirno pozornost.
Sproža se proces, ki omogoča krepljenje prisotnosti in pristnosti v času. Ustvari se komunikacija med mnogoterimi perspektivami znotraj situacij izjavljanja smislov. Lahko je performativna, vselej pa medčloveška.