MAJDA JUVAN: V Aktualnem pa en lep dober dan in lep pozdrav naši županji, gospe Danici Simšič. Dober dan, lep pozdrav.
DANICA SIMŠIČ (županja Ljubljane): Ja, dober dan, lep pozdrav seveda tudi vam in vašim poslušalkam in poslušalcem.
JUVAN: Zdaj že lahko rečeva iz pomladne Ljubljane, ne?
SIMŠIČ: Točno tako.
JUVAN: Zdaj pa že je pomladna.
SIMŠIČ: Čeprav v hribih je pa še veliko snega.
JUVAN: To pa tudi drži. No, ampak iz Ljubljane ga samo gledamo, tukaj ga na srečo ni več. Vas je letos tale zimska služba, to takole mimogrede, mnogo več stala kot prejšnja leta, glede na količine?
SIMŠIČ: Ja, kar nekaj več, kajti seveda, snega je bilo precej več in pa tudi pogostejše padavine so bile, tako da nekaj sto milijonov dražje je prišlo, kot bi sicer prišlo.
JUVAN: Pravijo občani, da tudi ceste bolj cvetijo na račun letošnje zime.
SIMŠIČ: Ja, zima je bila precej hladna v nekem obdobju in seveda, to povzroči ob tudi sicer poškodovanih cestah še dodatne hude poškodbe.
JUVAN: Jaz imam v spominu, da nekje nekdo je enkrat razlagal, morda celo vi, da kadar je draga zimska služba, je potem manj denarja za vzdrževanje. A to drži?
SIMŠIČ: Ja, drži, kajti v proračunu je denarja toliko, kot ga je in če ga za en segment porabiš nekoliko več, ti ga za tisto recimo letno vzdrževanje in obnavljanje cest zmanjka oziroma ga imaš na voljo nekoliko manj.
JUVAN: Dobro, o teh luknjah in cestah bova kasneje še kakšno bolj konkretno rekli tudi na odgovore naših poslušalcev, zdaj greva pa midve k drugim temam, ki so v teh dneh še kako vroče v našem mestu. Pravzaprav najbolj na udaru in tudi pozornosti javnosti sta dve lokaciji, to je Metelkova in Rog. Za obe na Mestni občini pravite, da pravzaprav nekako nista vaši, ampak seveda se vsi oziramo k vam, vi nekako, bom rekla, držite roko nad našim mestom in pričakujemo, da boste tudi zaščitili te mlade ustvarjalce, ki konec koncev nekje morajo delati in so tudi garancija za naš jutri, ne samo svoj.
SIMŠIČ: No, zanesljivo. Zdaj, če ostaneva morebiti za trenutek ali pa najprej na Metelkovi; jaz bi rada ponovno poudarila, da si je Mestna občina Ljubljana ves čas prizadevala ohranjati to drugačno kulturo, nekateri rečejo alternativno, nekateri drugače, poleg institucionalne, ki je na Metelkovi. Tam je nanazadnje tudi nekaj institucij državnega pomena, ampak ta Metelkova mesto, kot se mu reče ali AC Mesto, je pravzaprav znana, ne samo v Ljubljani, ampak tudi širše v Sloveniji, pa tudi v tem evropskem prostoru, kot svojevrstno sobivanje drugačne kulture v samem središču mesta. In zato si v mestu, v mestni upravi, ves čas tudi prizadevamo to situacijo negovati oziroma jo ohraniti in nadgrajevati.
JUVAN: Vas minister za kulturo posluša?
SIMŠIČ: Ja, z ministrom za kulturo smo se enkrat, sicer bolj na začetku njegovega mandata, sestali in prišli smo mi tudi na Ministrstvo za kulturo, potem pa so ti pogovori, to sodelovanje, nekoliko zamrli. Zdaj moram reči, da celo berem v medijih državnega sekretarja, ki pravi, da ga ni bolj umazanega mesta na svetu, kot je Ljubljana. Ne vem, ali sploh ni bil še nikoli nikjer drugje in rada bi videla, kaj je tako zelo umazanega v tem mestu, ki je dvakrat zapored dobilo nagrado Turistične zveze Slovenije za najbolj urejeno mesto in za katerega tudi turisti pravijo, da je izjemno lepo in čisto. Ampak da se vrnem na
Metelkovo, mi smo predlagali, da bi Metelkovo zaščitili kot kulturni spomenik lokalnega pomena, no, in Ministrstvo za kulturo je to septembra lani, leta 2OO5, uvrstilo v register nepremične kulturne dediščine. Kar pomeni, da je pravzaprav Metelkova kot taka zaščitena. Zdaj, država je rekla, da bo tam rušila, kajti bili so inšpektorji, ugotovili so črno gradnjo. No, na srečo, moram reči, da do te rušitve ni prišlo, je pa res, da seveda pristojnosti nad temi zadevami, nad črnimi gradnjami in odstranjevanji črnih gradenj, lokalna skupnost nima.
JUVAN: Se pravi, če bi minister Simoniti poslal bagre, vi ne morete preprečiti rušenja?
SIMŠIČ: Pravnoformalno te možnosti nimamo, seveda pa, če bi do česa takega prišlo, bi preden bi sploh prišlo do dejanskega rušenja, poskušali vendarle vzpostaviti nek dialog z Ministrstvom za kulturo, ki pa, kot rečeno, nekatere poteze vleče povsem...
JUVAN: Samostojno, ne?
SIMŠIČ: Samostojno, ja, brez dialoga z lokalno skupnostjo.
JUVAN: Tako. Rog je podobna zgodba. Deset let je bil Rog prazen, vsi smo že čakali, kaj se bo s tistimi zgradbami zgodilo, bodo preživele, ne bodo preživele, jih bo, ne vem, zasedla kakšna elitna ustanova, akademije, zdaj so pa tam neki mladi ljudje prišli nekaj delat, je pa halo.
SIMŠIČ: Jaz bi rada spomnila, na začetku tega mandata, ko smo reševali problematiko gradnje akademij, novih gradenj akademij, je bila lokacija Roga zelo aktualna. Tam so bile narejene tudi nekatere umestitvene študije, po katerih je bilo dovolj prostora za vse tri akademije. Akademije so potem ugotovile, da ni dovolj prostora za vse tri, iskali smo drugo in pristali smo na koncu na Roški, kot se spomnite. No, potem so bile seveda zdaj, zelo pred kratkim neke ideje, da bi vendarle z Roške spet te akademije prestavili v Rog; moram reči, da sem bila presenečena, ker sem jih slišala samo od gospoda Prelovška v nekaj stavkih, brez kakršnekoli resne utemeljitve in obrazložitve. No, potem je vse zamrlo, zdaj pa spet slišim, da je Mestna občina to zavrnila. Ne vem, od kje take neverodostojne izjave.
JUVAN: Skratka Mestna občina se ne bo trudila za izselitev teh dejavnosti? Ali se bo? To me zanima.
SIMŠIČ: Rog... Tam je zgradba, ki...
JUVAN: Ki jo vi kupujete.
SIMŠIČ: Mi smo tam, ja, leasingojemalci, postali bomo lastniki, kot Mestna občina, šele leta 2O12 oziroma 2O13. Zdaj je tam lastnik LB Leasing. Mi smo po pogodbi, ki je bila podpisana, preden sem nastopila jaz svoj mandat, Mestna občina Ljubljana torej, dolžna vzdrževati varnost, red, poskrbeti za kakršnekoli odstranitve poškodb, nevarnosti in podobno in to smo tudi storili. Vložili smo tožbo za motenje posesti, kajti sicer bi lahko bili...
JUVAN: Soodgovorni, če bi se kaj...
SIMŠIČ: Ne samo soodgovorni, ampak bi, imeli bi lahko tudi probleme pri samem leasingu in pa seveda tudi soodgovorni za kakšno poškodbo ali pa morebiti celo življenjsko ogroženost kakšnega, ki je tam, v Rogu. Rekla, želela sem pa reči glede industrijske hale. Ta hala je ves čas mišljena oziroma je industrijska dediščina, tako da tiste hale se ne bo rušilo.
JUVAN: Je zaščitena, ne?
SlMŠIČ: Je zaščitena in bo ostala. Res pa je, da tiste stare zgradbe, galvana in podobne, tisto je pa tako dotrajano, tako neuporabno, da bo potrebno porušiti in poskrbeti za druge stvari. Ampak kot rečeno, prvotno je bilo mišljeno, da bodo tam akademije, ko do tega ni prišlo, je treba poskrbeti, da bomo s prostorsko ureditvenimi pogoji tam lahko oblikovali take dejavnosti, ki bodo mestno središče razširile tudi na ta del, ki zdaj še ne živi polno.
JUVAN: Dobro. 588O4OO, naša telefonska številka za vprašanja, ki jih lahko naslavljate neposredno gospe županji Danici Simšič. Medtem pa vprašanje, ki postaja v Ljubljani vedno bolj pereče; pravzaprav po svoje presenečeni, čepravje logično, da se to dogaja, smo prebrali, da naj bi bilo v Ljubljani odveč pet osnovnih šol, ker zanje ni dovolj otrok. Seveda, s tem je odveč tudi toliko in toliko učiteljev, si mislim, tudi zgradb. Kako boste v Ljubljani ravnali? Osnovno šolstvo je v domeni mesta.
SIMŠIČ: Ja, osnovo šolstvo seveda je v domeni mesta, v domeni lokalnih skupnosti, najprej bi pa pravzaprav rada rekla to, da ko sem ugotovila, da ni neke resne strategije razvoja tako predšolske vzgoje, kot tudi osnovnega šolstva v okviru Mestne občine Ljubljana, če gledava tako vsebinsko, kot tudi prostorsko, sem pristojnemu oddelku naložila, naj to pripravi. Pravzaprav bi moral vse to pripraviti do konca lanskega leta, ampak glede na številne obveznosti pa tudi kadrovske omejitve je to pripravljeno zdaj, nekako v tem trenutku. O številkah jaz ta trenutek ne želim govoriti, dejstvo pa je, da imamo seveda vse manj otrok v osnovnih šolah, da prostorski pogoji oziroma prostorske možnosti ostajajo take, kot so, torej večje kot je potreba in je treba iti v neko pametno racionalizacijo. Jaz si tega ne bi upala...
JUVAN: Dobro, katere šole boste selili?
SIMŠIČ: To je vprašanje, na katerega zanesljivo v tem trenutku niti ne morem niti ne želim odgovoriti...
JUVAN: Ampak to nas najbolj zanima.
SIMŠIČ: Ja, seveda, ampak do tega bomo šele resno prišli po temeljitem premisleku, potem ko se bomo... Jaz sem to, ta dokument, dobila tik pred prazniki, torej v petek, v soboto, nedeljo in včeraj sem ga prebirala, nisem imela možnosti se še pogovarjati niti z načelnico niti s tistimi, ki so pripravljali predlog te strategije, tako da seveda to je delovno gradivo, strogo interno delovno gradivo, ki bo verjetno do trenutka, ko bo širše dosegljivo v javnosti, ali pa predstavljeno javnosti in dano v neke vrste javno razpravo, preživelo še marsikatero spremembo.
JUVAN: Ampak delovno gradivo očitno je curljalo v javnost, ker že beremo Ledina, centrske šole so najbolj ogrožene, tukaj je seveda najmanj otrok, tako da malo že ugibamo.
SIMŠIČ: Ja, ampak to so vse ugibanja. To je dejansko vse na ravni ugibanj. Tudi sama, kar bi ta trenutek lahko rekla, recimo po svojem okusu, jaz bi pa tukaj razmislila tako in tako, bom verjetno na osnovi argumentov, ki mi jih bodo predstavili, lahko ta svoj prvi vtis tudi spremenila. Tako da karkoli zdajle izjavljati je prejudicirano. Ampak vendarle bi se rada odzvala na tiste vaše besede, toliko in toliko zaposlenih bo preveč. Veliko vprašanje, ali je to res. Vprašanje je povezano s tem, da si moramo tudi v mestu Ljubljana odgovoriti na vprašanje, ali želimo ohraniti sedanji nadstandard, tako pri predšolski
vzgoji, kot tudi v osnovni šoli...
JUVAN: No, ali ga želimo? Vas sprašujem.
SIMŠIČ: Če mene vprašate, je pa odgovor popolnoma jasen: da.
JUVAN: Dobro. Zdaj vas pa prosim, da si nataknete slušalke, nekdo se nama je pridružil. Dober dan, lep pozdrav.
JOŽE: Dober dan. Jože pri aparatu.
JUVAN: Izvolite.
JOŽE: Jaz imam pa eno vprašanje za Cestno podjetje. Zdaj ne vem, ali je to neki nov sistem delovanja, recimo razkopljejo cesto, jo zasujejo, potem pa vrže en beton. En primer je tam v Črnučah...
JUVAN: Zdaj, Jože, a vi predvidevate, da sva midve z županjo strokovnjakinji za cestogradnjo?
JOŽE: Ne, niso strokovnajki, samo oni pa odločajo o našem proračunu, ki ga plačujemo davkoplačevalci. Meni se zdi, da se lahko tudi malo kontrolira ceste, kako se izvaja. Prvič, gre za varnost, drugič pa, kar poglejte, če zavijete z vaše Ulice 24. junja na Dunajsko, pa precej desno, sto metrov, kakšna je cesta.
JUVAN: Razsuta, ne?
JOZE: No, to mene zanima odgovor.
JUVAN: Dobro, Jože, okay, hvala lepa. Kaj lahko rečete na tole pripombo?
SIMŠIČ: Ja, najprej gospod Jože, lep pozdrav. Bomo pogledali, kaj je tam, ugotovili, vam odgovor posredovali. Res pa je, da je, kot smo že prej govorili z gospo Juvan, zima kar precej poškodovala cestišča in verjetno se bo enkrat treba resno vprašati, tudi med nami, Ljubljančankami in Ljubljančani, ali želimo, ko zapade sneg resnično vsako krpico takoj odstraniti in za to porabiti stotine in stotine milijonov tolarjev, ali raje potrpeti s snegom, pa potem vlagati v tisto, kar nam ostane leta in leta in leta - v urejena cestišča in pločnike.
JUVAN: Čeprav je pa res, midve, ki se samo voziva, res je, imamo včasih občutek, tako kot je Jože rekel, pridejo delavci, štiri lopate, ne vem, neke mešanice, majčkeno poravnajo, pa gredo dalje. Te reči ne zdržijo dolgo. A je to odvisno od denarja, a je odvisno od česa?
SIMŠIČ: Delno... Mislim, vse je odvisno od denarja, tako kot je vedno. Ampak hkrati je pa treba tudi videti, ali je tista cesta v načrtu obnove ali ni v načrtu obnove, ali gre dejansko za to, kot rečemo delovno, flikanje, da vsaj luknja ni tako globoka.
JUVAN: Dobro, hvala lepa za odgovor. In dober dan komu?
BETKA: Dober dan želim.
JUVAN: Prosim.
BETKA: Lep pozdrav obema.
JUVAN: Enako. Vi ste, kdo?
BETKA: Betka.
JUVAN: Betka, povejte.
BETKA: Jaz bi pa rada vprašala gospo Simšičevo, kako je s tem, s temi klopmi v teh Novih Jaršah. To so vse klopi polomljene, da en starejši človek, z berglami ali kakorkoli, ne more, nima se kam usesti. To je Clevelandska, Petrov izvoz. Tam že leta gor stojijo, drugo pa je vse polomljeno do konca.
JUVAN: Dobro.
BETKA: ln bi lepo prosila, naj mi da pozitiven odgovor, prosim.
JUVAN: Ja, pozitiven bo že, samo če boste pa klopi dobili, pa še ne veva.
BETKA: A tako?
JUVAN: Hvala lepa, Betka, lep pozdrav.
BETKA: Hvala.
JUVAN: Prosim.
SIMŠIČ: Ja, gospa Betka. No, ko sem preverjala podatke, kako je s postavitvijo klopi in podobno, moram reči, da je bilo nameščenih v tem času skorajda, ali pa kar več kot 15OO različnih teh parkovnih klopi, kot jim rečemo. Kako je s postavitvijo na Clevelandski, bomo pogledali, hkrati je pa treba tudi pogledati, ali je to tisto, kar mora mesto skrbeti in postaviti, ali so to tiste klopi, ki so ob blokih in za katere skrbijo upravljalci stanovanjskih sosesk. Tako da, gospa Betka, odgovor boste dobili, ali mora za to poskrbeti mesto ali pa je to tisto, kar poskrbimo pravzaprav prebivalci, stanovalci v posamezni soseski
sami.
JUVAN: In za tiste klopi, kjer je mesto, bom rekla, zanje odgovorno, tiste bodo?
SIMŠIČ: Tiste bodo.
JUVAN: Do kdaj?
SIMŠIČ: Ja, nekaj, večina jih je pravzaprav že postavljenih. In tudi tisto, kar sva imeli na sporedu dve oddaji nazaj, se mi zdi, ko sem bila povprašana po tem, ali bodo postavljene dodatne klopi ob Poti spominov in tovarištva, in koši, ja, se že namešča, so naročene in bodo postavljene, če niso že v tem trenutku.
JUVAN: Lepo, lepo, hvala lepa. In dober dan.
IRENA: Ja, dober dan. Irena iz Trnovega. Jaz bi imela eno vprašanje. Pred časom smo že sprašavali glede tega parkiranja okrog stanovanjskih blokov. Stanovalci enostavno nimamo zjutraj kam parkirati, ker se vsa Slovenija nabuta v Trnovo. Kaj se da narediti? Drugo vprašanje pa je drevesa ob cestah, visijo na cesto. Če imaš kombi, tovornjak, enostavno praskaš avtomobile. Kdo je zadolžen za to, da se to pač uredi, obreže in pospravi? Drugo vprašanje pa je, na Trnovskem pristanu 6a stoji ena stara stavba, podira se, padajo pač ti s strehe cegli dol na avtomobile, na ljudi. Mi smo, pač stanovalci, plačali že pred 2O leti rušenje te stavbe. Ta stavba še vedno stoji.
JUVAN: Kako stanovalci, kateri stanovalci ste to plačeli?
IRENA: Trnovskega pristana od 6 do 12, hotela sem povedati. To je 2OO stanovanj in mene zanima, pač, ta stavba še vedno stoji, razpada, nekdo je zadolžen za to, da jo ali uredi ali podre. Zdaj se vprašam, kje je za denar, ki smo ga mi plačali... Skratka tri vprašanja, pa bi prosila, če se da kaj urediti.
JUVAN: Tako. Hvala lepa. Hvala lepa, Irena. Torej parkiranje, ta bo težka.
SIMŠIČ: Ja, parkiranje je problem po vsej Ljubljani, pa tudi po marsikaterem drugem večjem mestu po Sloveniji, kajti resnica je, da v Ljubljano, ne samo v Trnovo, pride vsak delavnik nekaj deset tisoč, da ne rečem kar sto ali pa dvesto tisoč dodatnih osebnih vozil in je problem s parkiranjem. Tako da v posameznih soseskah bomo morali tudi stanovalci delno sami poskrbeti za to, da bomo imeli parkirna mesta za svoja vozila.
JUVAN: Ja, pa kako šeč, kako češ to poskrbeti?
SIMŠIČ: Zelo preprosto. Ni tako... Mislim, reči je preprosto, realizirati nekoliko težje. Marsikje je še možno postaviti ali pa graditi parkirno hišo, samo nekako tako smo navajeni, da mislimo, da nam je s tem, ko kupimo stanovanje v bloku, avtomatično zagotovljeno tudi parkirno mesto. Ni. Ni.
JUVAN: Če ga posebej ne plačamo.
SIMŠIČ: Če ga ne plačaš. Tako kot tistemu, ki kupi zemljo in zgradi hišo, mora parkirati na svoji zemlji, ki jo kupi in ga stane toliko kot kvadratni meter tistega zemljišča, kjer bo hišo postavil. Ampak kot rečeno, marsikje bi se dale zgraditi parkirne hiše, s tem, da bi morali mi sami, stanovalci, prispevati oziroma plačati tisto garažo. Mislim pa, da postopoma bo to prišlo v zavest in da se bomo tega po soseskah v Ljubljani lotili, kajti sicer ne bomo imeli prostora.
JUVAN: Pa mestni promet, ne? Je seveda drugi odgovor. Tule berem, v našem SMS nabiralniku, da imamo po mnenju našega poslušalca Mirana najslabši mestni potniški promet v Evropi, slabši kot v Beogradu.
SIMŠIČ: Ja, zelo lahko je dajati tako posplošene ocene, treba pa je videti, pogledati, preizkusiti, pa se bo ugotovilo recimo, da tako sodobnih avtobusov, kot jih imamo mi, te, ki smo nabavili v zadnjih dve letih, pravzaprav marsikje po Evropi, v marsikateri prestolnici nimajo. Drugo vprašanje je...
JUVAN: To je res, ampak njihova potovalna hitrost je pa 16 kilometrov na uro.
SIMŠIČ: Drugo vprašanje pa je gostota prometa. Tudi ni veliko prestolnic, kjer bi imeli prebivalci po dva, tri osebne avtomobile v družini, kajti veliko več jih prisega na urejen javni promet. Javni promet pa je lahko urejen, če osebnega prometa v mestu ni ali pa je zelo zmanjšan. Recimo, lahko bi uvedli tako rešitev, kot jo imajo v Londonu, pet funtov za vsak vstop v mesto. In če petkrat na dan vstopiš v mesto, Je to, pet krat pet je petindvajset funtov.
JUVAN: Kar je denar.
SIMŠIČ: Vem, da je to seveda skrajni primer in neke vrste karikatura, kar je denar, ampak očitno se bo odgovornost in zavest do našega okolja, do hitrega prometa, do varnega prometa, počasi merila samo še v tem, koliko bomo udarjeni po žepih.
JUVAN: Dobro, prav. Na hitro greva, drevesa - kdo jih bo obžagal?
SIMŠIČ: Dobro, ali pa drevesa. Ja, moram reči, da smo, doslej je bilo že odstranjenih, obrezanih in tako naprej, več kot dva tisoč različnih dreves. Za to skrbita dve podjetji, nekatera še bodo. Potem sva pa še pri tisti stari stavbi...
JUVAN: Tako, Trnovski pristan 6, če se ne motim.
SIMŠIČ: ... ki naj bi plačali že pred 2O leti. Bomo preverili, kaj in kako je, čigava je lastnina in kaj z zgradbo narediti. Točnega odgovora ta trenutek seveda ne morem dati.
JUVAN: Ampak če je nevarna, jo pravzaprav mesto mora na svoje stroške in potem iskati lastnika, ne?
SIMŠIČ: Ja, jaz gospe Ireni lahko verjamem, da je nevarna, treba pa bo ugotoviti, kako nevarna in potem seveda sprejeti ustrezne ukrepe.
JUVAN:: Če je res. Odgovor sledi, bova rekli, ne?
SIMŠIČ: Da.
JUVAN: Dobro. Hitimo naprej, dosti je vprašanj. Dober dan. Prosim?
ANA: Dober dan. Ana.
JUVAN: Ja, prosim.
ANA: Jaz imam vprašanje, ali je mesto Ljubljana res izgubilo tožbo s Športno unijo Slovenije, gre za par športnih objektov, tudi stanovanjskih, in pa ali ste se pritožili, ali se boste, v glavnem kaj naprej?
JUVAN: Kakšno, za kakšne objekte gre?
ANA: Za Športno unijo Slovenije. Mislim, da sta se tožila z mestom Ljubljana, gre pa za... Županja to dobro ve.
JUVAN: V redu, županja očitno ve, ker že kima. Prosim.
SIMŠIČ: Ja, gospa Ana, seveda je bila tožba, tam, Narodni dom in podobne zadeve. Vseh podrobnosti ne vem, vi omenjate neke stanovanjske objekte, to bom morala še preveriti, drugače pa tožbo je Mestna občina izgubila, Športna unija Slovenije, ŠUS v kratici, je to tožbo dobila, tako da bo treba zdaj te zadeve urediti. Tožba se pa je vlekla kar nekaj let.
JUVAN: Dobro. Na hitro še eno vprašanje. Prosim?
ALEŠ: Dober dan.
JUVAN: Izvolite.
ALEŠ: Aleš pri telefonu.
JUVAN: Povejte.
ALEŠ: Mene pa zanima, kdo se na Mestni občini ukvarja s problemom taksi storitev? Kdo si pridržuje pravico, da lahko zahteva enotno barvo za komplet taksi službo v Mestni občini Ljubljana, kljub temu, da mi plačujemo, da mi kupimo avto tako kot vsak državljan, z vsemi davki, nimamo nobenih subvencij, nimamo nobene olajšave pri gorivu, pri ničemer, namesto da bi se tiste stvari uredile, ki so bolj pomembne...
SIMŠIČ: Bom rekla, da spet zelo, zelo poenostavljate. Glede na strokovnost, ki sem jo začutila za postavljenimi vprašanji gospoda Aleša, bi rekla, da marsikateri odgovor tudi sam pozna, glede ureditve taksi služb v Mestni občini Ljubljana in širše v Sloveniji. Vse to, kar je omenjal, je stvar zakonodaje. Stvar zakonodaje in že takrat, jaz sem bila takrat v parlamentu, ko se je ta zakon sprejemal, smo nekateri opozarjali točno na to, da je treba postaviti razpon cen, do kje je maksimalna in podobne stvari, ampak pojasnjeno nam je bilo, da smo v tržnem gospodarstvu, da ne smemo postavljati nobenih omejitev in mislim, da gospod Aleš natančno ve, da je treba najprej doseči spremembo zakonodaje na državni ravni, da se bodo potem te stvari lahko urejale. Mestna občina Ljubljana, Mestni svet, ki je za to pristojen, je pred leti sprejel odločitev, da morajo biti tisti taksiji, ki bodo dobili licenco za opravljanje svoje storitve v Mestni občini Ljubljana, bele barve. Taksisti, bodimo pošteni, malce trdo bo slišati, so to seveda dolga leta vedeli, potem pa zadnji trenutek povzdignili zaskrbljeno glas, da to ne morejo storiti v enem mesecu. Zdaj je na dnevnem redu naslednje seje podaljšanje roka za leto dni in v tistem letu dni bo pač treba to barvo zamenjati za belo barvo, sicer ne bodo mogli dobiti licence oziroma soglasja za opravljanje taksi storitve v okviru Mestne občine Ljubljana.
JUVAN: Ampak tudi iz vaše hiše je slišati ugotovitve, da gre dostikrat tudi za to, ker je za tako organizirano taksi službo, s tako nepreglednostjo pravzaprav, lažje, bom rekla, dejavnosti peljati morda malo mimo napisanih pravil.
SIMŠIČ: Ne vem, moram reči, da me sicer ne bi začudilo, da če bi bil tudi kakšen tak glas, kajti slišati je različne glasove. Dostikrat so ti glasovi tudi glasovi drugih in ne tistih, ki delajo v mestni upravi, res pa je, da tako kot sem rekla, in za to seveda obstajajo dokazi , ki jih ni mogoče ovreči, so to pristojnosti, ki jih opredeljuje zakon. In recimo...
JUVAN: In te morajo biti urejene na državnem nivoju.
SIMŠIČ: In morajo biti urejene na državni ravni. Torej kar mi ne moremo postavljati državnih zakonov.
JUVAN: Še nekdo, prav na hitro vprašanje, upam tudi na hitri odgovor. Dober dan.
BORUT: Ja, dober dan. Borut pri telefonu.
JUVAN: Prosim.
BORUT: Mene zanima, zakaj ne bi županja recimo uvedla prometni sistem v Ljubljani, te majhne ulice, recimo med Slovenčevo pa Dunajsko, Mešera - Spasičeva, ki je, a veste, da bi bilo omejitev 40 kilometrov, 30, ali pa recimo med Pohorskega bataljona pa Dunajsko, ko so ozke in so zdaj ogromno novih teh poslovnih zgradb naredili in so te ulice dobesedno zaparkirane.
JUVAN: Aja, vi predlagate, da bi se tam, kaj - bolj počasi vozilo?
BORUT: Tako je. 30 na uro pa zdravo, a veste.
JUVAN: Dobro. Skratka te cone, tega že kar nekaj je...
SIMŠIČ: Tega je kar nekaj, gospod Borut, tako cone 3O kilometrov na uro, kot tudi omejitve 40 kilometrov na uro, sploh po teh uličicah. Bom pa naročila Oddelku za javne gospodarske službe in promet, da ta del Ljubljane še bolj natančno pogleda in da ugotovijo, ali kje kakšen prometni znak manjka in ga je potrebno namestiti, povsem na novo ali pa obnoviti.
JUVAN: Tako. Zdaj pa za konec, gospa županja, prosim res v telegrafskem slogu nekaj aktualnih. Vrtec na Prešernovi - je kakšna možnost?
SIMŠIČ: S pritožbo je Mestna občina Ljubljana uspela, tako da je sodišče druge stopnje vrnilo obravnavo na sodišče prve stopnje. Mesto si je ves čas prizadevalo, da bi ta vrtec ostal, tako da seveda jeseni bo povsem normalen vpis dveh oddelkov in se tako za starše kot otroke in nenazadnje tudi za zaposlene ne spreminja ničesar.
JUVAN: Bazen Kolezija - je kakšna možnost?
SIMŠIČ: Bazen Kolezija, v proračunu imamo za to namenjenih 22O milijonov tolarjev, od tega deset milijonov tolarjev v prvi fazi za projektno dokumentacijo, tako da v naslednjem letu predvidevam, da bi bilo lahko to kopališče že dodobra obnovljeno.
JUVAN: Za vzpenjačo možnost očitno je, ker se pač gradi, to vemo, ampak cena se je pa res strahotno dvignila. Ali se moramo davkoplačevalci za ta dvig cene iz 1,16 recimo, govorim v enem letu, z 1,16 milijarde na 1,54, torej ali se moramo davkoplačevalci zahvaliti političnim pripetijam okrog te vzpenjače?
SIMŠIČ: Ne, čeprav se širijo glasovi, da je temu tako, seveda ni res. Ne glede na to, ali bi šli v projekt vzpenjače takoj prvi dan, ko sem postala županja, ali pa smo ga temeljito premislili. V tem času se je zakonodaja, evropska regulativa, direktiva in tako naprej na tem področju bistveno spremenila in bi v vsakem primeru prišlo do spremembe projekta in tudi občutne podražitve.
JUVAN: Junija, julija, kdaj bo stekla?
SIMŠIČ: Konec junija, julija nekako. Težko je reči, kajti zemeljska dela so izjemno, izjemno zahtevna. Letošnje poletje.
JUVAN: Bellvie - je kakšna možnost?
SIMŠIČ: Bellvie je hotel, je v zasebni lasti, kupil ga je Študentski servis Maribor. Zdaj bo približno že leto dni, kar sva z direktorico Zavoda za turizem, gospo Vajdo, na vodstvo Študentskega servisa naslovili tudi dopis, kajti tam mesto nima pristojnosti, to je zasebna last, da naj vsaj okolico uredijo, kajti tam je smetišče, nevarnost požarov in podobne, pa nisva dočakali niti odgovora, kaj šele ukrepanja.
JUVAN: Ja, dočakali sta požar.
SIMŠIČ: Ja, to pa drži. In to ne enkrat.
JUVAN: Nekateri zlobno pravijo, da verjetno ne zadnjega.
SIMŠIČ: Saj pravim, in to ne enega. Ampak ne moremo kar tako vstopiti v zasebno lastnino.
JUVAN: Je pa res, da je to ena od lokacij, za katere bi moralo mesto... To je skoraj tako kot Nebotičnik, ampak to bo zgodba za kdaj drugič.
SIMŠIČ: Ja, ena najbolj eminentnih lokacij, ampak to spet ni tisto, da bo kdo rekel, da zvračam vse na državo, ko bo država sprejela zakon o obdavčenju nepremičnin, ki niso zasedene in ki niso v prometu in to ko bo omogočala hudo, hudo visoko obdavčitev, do takrat pravzaprav ne moremo storiti ničesar, razen vljudno predlagati in prositi.
JUVAN: In res za konec ena od zgodb, ki se tudi verjetno že dolgo vleče in bi sosedje marsikaj dali, da bi se končala - Papir servis. Praktično v središču mesta dejavnost, ki tja resnično ne sodi, pa kljub vsemu je že vse kazalo, da se boste dogovorili za novo lokacijo na Barju, kot kaže, temu ne bo tako.
SIMŠIČ: Ja, moram reči, da smo si v mestu, v mestni upravi, pa tudi sama in podžupani zelo prizadevali, da bi do te spremembe prišlo, iskali lokacijo, jo nekako zagotovili, omogočili to možnost, ampak Papir servis se je odločil, da od tam ne gre. Ta informacija me je pred kratkim izjemno neprijetno presenetila. Mesto bo v svojih, v svojem prostorskem planu za prihodnje obdobje seveda to področje opredelilo bistveno drugače in ne namenjeno industrijski rabi in tovrstni rabi kot je zdaj in seveda ta dejavnost tam ne bo mogla obstati.
JUVAN: Kako dolgo pa še bo?
SIMŠIČ: Ja, prostorski plan se bo sprejemal prihodnje leto, prej zanesljivo ne.
JUVAN: In še takrat potem seveda ne s prvim dnem.
SIMŠIČ: Ne, bo neko prehodno obdobje, ampak kakorkoli, na obzorju je rešitev. Jaz sem upala, in veliko nas je bilo, vključno s stanovalci, da bomo ta problem lahko rešili v nekaj naslednjih tednih, lastniki Papir servisa so se odločili, da ne gredo v rešitev, ki jim je bila ponujena in omogočena, tako da tam bodo pač še problemi, ampak kot rečeno, čez nekaj let bo to področje urejeno.
JUVAN: Gospa Danica Simšič, hvala lepa za obisk v našem studiu. Zelo na hitro morava končati, hvala tudi za vse odgovore, tisti, ki jih dolgujete, pa v nekaj dneh. Prav?
SIMŠIČ: Velja. Hvala lepa.