V prestolnici se je minuli konec tedna pričelo gibanje, imenovano Svobodna Ljubljana. Utemeljeno je na izkušnjah alternativnih praks, ki uspešno delujejo v glavnem mestu, predvsem Avtonomne kulturne cone Metelkova mesto in začasno zasedene tovarne Rog.

Gibanje bo oblikovalo skupno agendo, stranke in kandidati, ki se bodo potegovali za mesta v mestnem svetu ali za županski tron, pa bodo imeli možnost presoditi, ali ji nasprotujejo ali jo podpirajo. Svobodna Ljubljana neposredno na lokalnih volitvah ne bo sodelovala.

"Će se je zasedba Metelkove zgodila na začetku procesa radikalnega razslojevanja družbe skozi privatizacijo, se je Rog zgodil na njegovem koncu, ko je neoliberalni globalni kapitalizem konsolidiran," je v vabilu na prvo srečanje novega gibanja zapisal dr. Andrej Kurnik. Doslej osvobodilno gibanje, kot pri Svobodni Ljubljani razumejo vzpostavljanje avtonomnih con, ki se borijo proti diskriminaciji in homogenizaciji, ni imelo političnega predstavništva – predvsem zato, ker so njegovi akterji prepričani, da pomeni vključitev v predstavniško mašinerijo uničenje njihove ustvarjalnosti. V Svobodni Ljubljani so si zato zadali cilj: utreti nove poti dialoga s predstavniki oblasti.

Ker Ljubljana soustvarja veliko število ljudi, ki so izključeni iz obstoječih možnosti demokratične participacije (na primer več tisoč študentov iz vse Slovenije), v Svobodni Ljubljani predlagajo razširitev volilne pravice na vse, ki bivajo in delujejo v Ljubljani, ne glede na njihov formalni status, od šestnajstega leta naprej.

Gibanje predlaga tudi sprejetje okvirov za spodbujanje in izvajanje pravice do začasne rabe praznih prostorov. Takšna praksa se trenutno izvaja v nekdanji tovarni koles Rog, ki bi bila še danes nasmetena in zapuščena, če jo konec marca ne bi bila zasedla neformalna mreža več deset posameznikov in jo začela spreminjati v neprofitni center. Zapuščeni prostori v mestni lasti, ki čakajo na boljše čase, lahko torej vsaj začasno rabijo plemenitemu namenu.

Iztok Šori