Slabi, neprimerni, neuvidevni in zelo moteči izvajalci spontanih uličnih nastopov, ki so bili glavni vzrok za uvedbo in povečanje omejitev spontanega uličnega nastopanja v Ljubljani, so z uveljavitvijo mnogo strožje ureditve področja izgubili možnosti izkoriščanja ugodnih pogojev za spontano ulično nastopanje. Težava je v tem, da se je to zgodilo na račun omejevanja spontanega uličnega nastopanja vseh, tudi dobrih, primernih, uvidevnih in nemotečih izvajalcev. Uprava mesta, kjer je ta dejavnost še leta 2015 zelo dobro uspevala, jo je uspela s spornimi pravnimi ukrepi spraviti na nezavidljivo nizko raven. Rešitve problema, ki so slabe za izvajalce spontanih uličnih nastopov, so slabe tudi za mesto, saj ga osiromašijo za nenadomestljivo dodano vrednost. Dobra rešitev je sposobna upoštevati primernost spontanega uličnega nastopa in dopustiti sprejemljive nastope brez omejitev, česar pa sedanja ureditev ne omogoča. Težko je razumeti zahteve, da naj bo center Ljubljane mirno in tiho okolje, kjer se ne sme nastopati. Vendarle gre za glavno mesto, ki še posebej v turistični sezoni vrvi od dogajanja, raznolikih zvokov in hrupa. Svobodna glasba mu lahko da poseben pečat, dodano vrednost, spontanost in sproščenost.

Javni prostor se že od nekdaj uporablja za izvajanje umetniških ustvarjalnih dejavnosti zelo raznolikih izraznih načinov kot so: glasba, gledališče, cirkus, ples, risanje, kiparjenje, iluzionizem in drugi, ki jih lahko mimoidoči brezplačno spremljajo in neobvezno denarno ali kako drugače podprejo. Če gre za pri uradnih organih neprijavljeno dogajanje, ki se odvija na mestnih ulicah, se zanj uporablja tudi opredelitev spontano ulično nastopanje, večina pa dejavnost pozna kot ulično umetnost.

Tak način izvajanja ustvarjalne dejavnosti predstavlja možnost javnega nastopanja, ki jo lahko izkoristi kdorkoli, brez potrebe po prijavljanju dejavnosti pri uradnih organih ali pridobivanju posebnih dovoljenj. Čeprav se veliko ljudi s tem ukvarja le občasno in zgolj ljubiteljsko, mnogo izvajalcev s takim načinom nastopanja in prikazovanja uličnega ustvarjanja pridobi nezanemarljiv del sredstev za preživetje, še posebej v obdobjih, ko za to nimajo drugih možnosti, nekateri pa se na tak način preživljajo v celoti.

Za izvedbo spontanih uličnih nastopov so najprimernejše javne površine z zanimivim in prijetnim ambientom, za nastope, pri katerih igra pomembno vlogo zvok, je zelo dobrodošla dobra akustika prostora. Izbira lokacije je velikokrat še najbolj odvisna od zadostnega pretoka ljudi in možnosti, da se mimoidoči ustavijo in nastope spremljajo. Izvajalci za nastope izbirajo tudi mesta z manjšim pretokom ljudi, še posebej, če jim je bolj kot čim večja izpostavljenost občinstvu in posledična količina zbranih prispevkov pomembna dobra zvočnost prostora, lepo okolje ali kaj drugega.

Prve omejitve uličnega nastopanja v Ljubljani

Ljubljana je do začetka leta 2016 dopuščala popolno svobodo spontanega uličnega nastopanja. V povezavi s stopnjevanjem obsega turizma je postala pomemben in mednarodno poznan kraj za ulično nastopanje, ki se je zelo razširilo in količinsko povečalo ter predvsem staro mestno jedro skupaj z obema bregovoma Ljubljanice zelo obremenilo. V Ljubljani so na ulici nastopali ulični umetniki z vsega sveta.

S prvim januarjem 2016 je stopil v veljavo Odlok o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št.105, 2015, str.13793), ki je v tretjem odstavku 21. člena v večjem delu strogega mestnega središča, natančneje na območju: Čopove ulice, Prešernovega trga, Wolfove ulice, Tromostovja, Čevljarskega mostu, Mesarskega mostu, Hribarjevega nabrežja, Cankarjevega nabrežja, Stritarjeve ulice, Adamič-Lundrovega nabrežja, Mačkove ulice, Petkovškovega nabrežja in Mestnega trga od ponedeljka do petka omejil možnost spontanega uličnega nastopanja na čas od 16. do 22. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 22. ure – tako kot vse dni na vseh drugih javnih površinah v občini, razen v območju stanovanj. To je bila prva tovrstna časovna opredelitev možnosti spontanega uličnega nastopanja v Ljubljani. Poleg tega je bila v drugem odstavku istega člena uvedena prepoved uporabe opreme za ozvočenje.

V začetku marca 2018 je v veljavo stopila razširitev območja, na katerem se je med tednom lahko izvajalo spontane ulične nastope samo od 16. do 22. ure. Območje, na katerem je ta omejitev veljala že prej, se je v šestem členu Odloka o spremembah Odloka o posebni rabi javnih površin v lasi Mestne občine Ljubljana iz leta 2018 razširilo še na: Slovensko cesto, Cankarjevo ulico, Stari trg, ulico Pod Trančo, Kongresni trg, Ciril Metodov trg in Gornji trg. (Uradni list RS, št.9, 2018, str.1271)

Nadzor nad spoštovanjem predpisov v zvezi z uličnim nastopanjem se je izvajal bolj poredko, tako da je bila uporaba opreme za ozvočenje med izvajalci še vedno razširjena. Kljub dodatni časovni omejitvi v večjem delu starega mestnega jedra so izvajalci imeli možnost spontanega uličnega nastopanja na drugih lokacijah tudi dopoldne in zgodaj popoldne. To možnost so lahko tisti, ki so predpis dobro poznali, izkoriščali brez slabe vesti glede kršenja odloka. Nekateri od njih so to dejansko tudi dokaj redno počeli.

Izigravanje odloka z ustavo ali izigravanje ustave z odlokom?

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št.138, 2020, str.5697), ki je med drugim zelo poostril v 21. členu določene pogoje za izvajanje spontanih uličnih nastopov v Ljubljani, je stopil v veljavo v začetku novembra 2020, v obdobju trdih ukrepov za zajezitev širjenja epidemije korona virusne bolezni, ki so zelo omejevali zakonske možnosti za izvedbo javnih shodov. Nasprotovanje spremembam odloka, ki zadevajo spontane ulične nastope, je ostalo v širši javnosti neopaženo.

V tem času je bilo po uvedbi zadnjih sprememb Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana izvedenih nekaj zelo malih javnih shodov na temo spontanega uličnega nastopanja, saj je bilo v tem obdobju nekaj časa zunaj dovoljeno samo zbiranje skupin do največ 10 ljudi. Na teh javnih shodih se je ob glasbeni spremljavi akustičnih glasbenih instrumentov javno izražalo mnenje glede omejevanja uličnega nastopanja. Inšpektorica ljubljanskega mestnega inšpektorata je rekla, da je to dovoljeno in da se to lahko dela, ne da bi bilo treba shod prijaviti občini, ampak samo policiji. Ob naslednji nameravani izvedbi serije javnih shodov na isto temo sta prvi shod prekinila inšpektorja ljubljanskega mestnega inšpektorata, ki sta trdila, da gre v tem primeru za javni shod z opremo. Zatrjevala sta, da so glasbeni instrumenti oprema in da so torej javni shodi, na katerih se uporabljajo glasbeni instrumenti, javni shodi z opremo. Drugi odstavek 29. člena Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana vsebuje določilo, da višina občinske takse za javni shod z opremo, ki ne vključuje davka na dodano vrednost, znaša 200 evrov na dan (Uradni list RS, št.105, 2015, str.13793; Uradni list RS, št.138, 2020, str.5697; Uradni list RS, št.115, 2021, str.7161; www.ljubljana.si/Neuradno-precisceno-besedilo). Za javni shod brez opreme plačilo občinske takse ni potrebno. Na ljubljanskem mestnem Oddelku za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana so ob prvem poizvedovanju razložili, da glasbeni instrumenti niso oprema, kmalu za tem pa, ko so jih na to opozorili mestni inšpektorji, so razlago spremenili in zatrjevali, da glasbeni instrumenti so oprema in da je treba v primeru, da se želi izvesti shod, na katerem se uporabljajo glasbeni instrumenti, najprej plačati 200 evrov občinske takse, po tem pa se lahko mirno protestira po mestnih ulicah cel dan. Z oddelka za gospodarske dejavnosti in promet so se pojavili očitki zaradi uporabe instrumenta javnega shoda za izigravanje tistega dela mestnega odloka, ki ureja spontane ulične nastope, dejansko pa mestna uprava z mestnim inšpektoratom ter z oddelkom za gospodarske dejavnosti in promet na čelu z zelo nejasno in nedosledno uporabo določil odloka, ki ureja spontano ulično nastopanje in organiziranje javnih shodov, izigrava ustavni pravici do mirnega zbiranja in javnih zborovanj ter svobodo izražanja misli in javnega nastopanja, ki sta določeni v 42. in 39. členu Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št.33, 1991, str.1373; www.us-rs.si/ustava/). S sporno razlago, da je glasbeni instrument oprema, in z argumentom, da gre za javni shod z opremo, ki ga izpeljuje iz te sporne razlage, ljubljanska mestna uprava pogojuje izvedbo javnega shoda, na katerem se uporabljajo glasbeni instrumenti, s plačilom nerazumno visoke občinske takse 200 evrov na dan, kar izvedbo javnega shoda tako oteži, da izgubi smisel. Argument, da gre zaradi uporabe glasbenih instrumentov za javni shod z opremo, so uporabili samo za serijo manjših javnih shodov, ki so izpostavljali problematiko omejevanja javnega nastopanja v Ljubljani, ter na ta način njihovo izvedbo onemogočili. Pri drugih izvedbah javnih shodov, na katerih se uporabljajo glasbeni instrumenti, se ta argument ne uveljavlja in se njihovo izvedbo dopušča brez plačila občinske takse.

Po sprostitvi omejitev gibanja in zbiranja zaradi epidemije korona virusne bolezni je bil novembra 2022 pred ljubljansko mestno hišo izveden javni shod, na katerem se je tudi s pomočjo glasbenih instrumentov, cirkuških rekvizitov ter drugih pripomočkov in potrebščin, izpostavilo problematiko močno povečanega omejevanja spontanega uličnega nastopanja v Ljubljani (tovarna.org/10544), ki se je zgodilo z uveljavitvijo zadnjih sprememb 21. člena Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana (www.ljubljana.si/Neuradno-precisceno-besedilo). Odziva nanj s strani uprave Mestne občine Ljubljana ni bilo.

Časovne omejitve v zimskem času onemogočajo ulične nastope

Spontane ulične nastope se lahko po sedaj veljavnem predpisu izvaja v obdobju turistične sezone od 1. maja do 30. septembra in od 1. decembra do 31. decembra od ponedeljka do petka med 16. in 18. uro ter med 20. in 22. uro, ob sobotah med 10. in 12. uro, med 16. in 18. uro ter med 20. in 22. uro, ob nedeljah in praznikih, ki so dela prosti dnevi, pa med 10. in 14. uro. V obdobjih izven turistične sezone od 1. oktobra do 30. novembra in od 1. januarja do 30. aprila se lahko spontane ulične nastope izvaja od ponedeljka do petka med 17. in 20. uro, ob sobotah med 10. in 12. uro ter med 17. in 20. uro ter ob nedeljah in praznikih, ki so dela prosti dnevi, med 10. in 14. uro, kot je to določeno v tretjem odstavku 21. člena odloka. (Uradni list RS, št.138, 2020, str.5697)

V obdobju izven turistične sezone so tako med tednom za spontane ulične nastope na razpolago le tri ure na dan, ob sobotah pet ur in ob nedeljah štiri ure. V času turistične sezone se ta čas vse dni, razen ob nedeljah in dela prostih praznikih podaljša za eno uro. Poleg tega je razpoložljiv čas za spontane ulične nastope večji del leta razdrobljen, še najbolj ob sobotah v obdobju turistične sezone, ko je razdeljen na dvourne termine z vmesnimi pavzami. Tak režim zelo otežuje dovoljeno dolgotrajnejše dnevno spontano ulično nastopanje, s katerim se nekateri preživljajo, v dobrem delu leta pa mnogim izvajalcem dovoljeno spontano ulično nastopanje onemogoča v celoti.

Možnosti spontanega uličnega nastopanja dopoldne in zgodaj popoldne razen ob nedeljah in praznikih Odlok o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana ne dopušča. To onemogoča ali vsaj zelo oteži možnosti spontanega uličnega nastopanja v zimskem času, ko je v dovoljenem času za nastopanje že tema in je občutno hladneje kot podnevi, še posebej, če je čez dan vreme sončno. Pozimi je najboljši in včasih za večino tudi edini sprejemljiv čas za ulično nastopanje od 12. do 15. ure, če je sončno vreme. Po sedaj veljavnem odloku je v tem času mogoče igrati edino ob nedeljah in praznikih, pa še to le do 14. ure. Ob sobotah je dovoljeno izvajati spontane ulične nastope od 10. do 12. ure, ko se zimska dnevna temperatura šele dobro začne dvigovati.

V primeru, da med tednom pozno popoldne in zvečer dežuje, zaradi časovnih omejitev dovoljenih spontanih uličnih nastopov brez strehe nad glavo največkrat ni mogoče niti ni smotrno izvajati. Poleg tega, da je v močnem dežju mnogo manj ljudi na ulicah, večina spontanih uličnih nastopov ni primerna za izvedbo v takšnem vremenu.

Vedno manj prostora za ulično nastopanje

V celotni ljubljanski občini, ki je z 275 km² v Sloveniji enajsta po površini in z več kot 275.000 prebivalci z velikim naskokom največja po številu prebivalcev (sl.wikipedia.org/seznam_občin), je na voljo vsega devetnajst prostorsko omejenih lokacij za izvajanje spontanih uličnih nastopov, ki se nahajajo izključno v ljubljanskem ožjem mestnem središču. Zadnje spremembe 21. člena odloka določajo, da je spontane ulične nastope dovoljeno izvajati: na ploščadi pri Figovcu, v Parku slovenske reformacije, v Miklošičevem parku, na Nazorjevi ulici, v podhodu pri Moderni galeriji, v parku Zvezda, na Dvornem trgu, na Šuštarskem mostu, na Bregu pri Hribarjevem spomeniku, na Gornjem trgu pri vodnjaku, na Gallusovem nabrežju, na Hradetskega mostu, na Špici, na Trgu francoske revolucije, na Trubarjevi cesti, na Mesarskem mostu, na Prekmurskem trgu, na Čopovi ulici in na Prešernovem trgu. Točne lokacije, kjer so spontani ulični nastopi dovoljeni, so prikazane na grafičnem prikazu, ki je sestavni del odloka. (Uradni list RS, št.138, 2020, str.5697; Uradni list RS, št.138, 2020, str.5701-5705)

Iz tega grafičnega prikaza je razvidno, da gre za omejen prostor, katerega velikost v odloku ni opredeljena, kar prepušča presojo te velikosti mestnim inšpektorjem, ki so zadolženi za nadzor nad izvajanjem in spoštovanjem Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana. Tako se na nekaterih mestih, kjer je poleti ob sončni pripeki težko nastopati, ni dovoljeno premakniti nekaj metrov stran v senco, ki omogoča veliko znosnejšo možnost nastopanja v hudi vročini. Na posamezni lokaciji se zaradi prostorske omejenosti lahko naenkrat izvaja samo en spontan ulični nastop, razen v zelo redkih primerih, ko se različni nastopi med sabo ne motijo tudi, če se izvajajo blizu drug drugemu.

Kljub temu, da se ena od lokacij imenuje Čopova ulica, je iz grafičnega prikaza lokacij razvidno, da se ta lokacija nahaja na Prešernovem trgu pri maketi ljubljanskega ožjega mestnega jedra, kar je manj kot 50 metrov oddaljeno od lokacije Prešernov trg, ki se nahaja na bregu Ljubljanice ob ograji Tromostovja pri Prešernovem spomeniku (Uradni list RS, št.138, 2020, str.5705). Taka bližina onemogoča nemoteno izvajanje glasbe s tišjim glasbenim instrumentom na eni od teh dveh lokacij, če je na drugi lokaciji nekdo z glasnejšim instrumentom, saj glasnejši zvočno preobremeni nastop tišjega ali ga celo preglasi.

Z omejitvijo prostora, na katerem se spontano ulično nastopanje lahko izvaja, je mestna uprava povzročila hudo obremenitev peščice dovoljenih mest, ki so za ulično nastopanje najprimernejša, še posebej Prešernovega trga in Šuštarskega mostu. Ta obremenitev je veliko bolj izrazita v turistični sezoni, ko je nastopajočih več. Poleg tega je mestna uprava z uvedbo novih omejitev popolnoma onemogočila dovoljeno spontano ulično nastopanje na nekaterih za to zelo primernih mestih kot so: Mestni trg, Stritarjeva ulica, Čopova ulica, Adamič-Lundrovo nabrežje, Ciril Metodov trg, Pogačarjev trg, Vodnikov trg,… Hkrati ta predpis dovoljuje spontano ulično nastopanje na mestih, ki so za to slaba ali zelo slaba, bodisi zaradi tamkajšnjega majhnega pretoka ljudi, bodisi zaradi hrupa cestnega prometa ali glasne predvajane glasbe iz bližnjih lokalov, drugih okoliščin ali njihove kombinacije, kar ima za posledico manjšo podporo, ki jo mimoidoči izkazujejo izvajalcem uličnih nastopov.*

Dejstvo, da je določanje razsežnosti spontanim uličnim nastopom namenjenih lokacij prepuščeno osebni presoji mestnih inšpektorjev, s področja, na katerem so spontani ulični nastopi dovoljeni, izključuje tudi okolico temu namenjenih lokacij, kot jo določi inšpektor. Mestni inšpektorji lahko zaznane kršitve kaznujejo z globo ali izvajalcu spontanega uličnega nastopa ob izreku opomina zagrozijo, da bo z globo kaznovan v primeru, da opomina ne bo upošteval in bo z nastopom nadaljeval. Kot je to določeno v petem in šestem odstavku 21. člena odloka, se posameznika, ki ravna v nasprotju s prvimi štirimi odstavki taistega člena, za prekršek kaznuje z globo 150 evrov, pravno osebo z globo 1000 evrov in odgovorno osebo pravne osebe z globo 500 evrov (Uradni list RS, št.138, 2020, str.5697).

Poleg navedenih časovnih in prostorskih omejitev 21. člen odloka v prvih dveh odstavkih predpisuje tudi: da je lahko na posamezni lokaciji izvajalec spontanega uličnega nastopa največ dve uri na dan; da uporaba opreme za ozvočenje ni dovoljena, to je, da se ne sme uporabljati nobenega, niti zelo tihega zvočnika; in da se s spontanim uličnim nastopom ne sme ovirati javne rabe javne površine zaradi števila gledalcev ali nastopajočih (Uradni list RS, št.138, 2020, str.5697; www.ljubljana.si/Neuradno-precisceno-besedilo). Od teh je edina razumna zahteva tista, ki predpisuje neovirano javno rabo javne površine, kar pa ne pomeni drugega kot to, da morajo na javni površini vsi ljudje imeti možnost za prehod in postanek.

Pravne dileme med pravico do javnega nastopanja in motenjem miru

Vsak človek, tudi če izvaja slab nastop, ima v 39. členu Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št.33, 1991, str.1373; ef="https://www.us-rs.si/pravna-podlaga/ustava/">www.us-rs.si/ustava/) zagotovljeno svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, ki se mu jo s prepovedjo spontanega uličnega nastopanja krati. Če izvajalec s svojim nastopom ne moti okoliških prebivalcev, uslužbencev in mimoidočih, ni razlogov, da bi se mu nastop prepovedovalo ali kakorkoli drugače omejevalo. Nastop je treba dovoliti tudi, če se izvajajo glasnejše dejavnosti, še posebej, če gre za dejavnosti, ki se sklicujejo na pravico do zbiranja in združevanja, zagotovljeno v 42. členu Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št.33, 1991, str.1373; www.us-rs.si/ustava/).

Glavni razlog za nezadovoljstvo okolice je največkrat glasnost uličnega nastopa. Poleg te je lahko moteča tudi dolžina nastopa, še posebej, če se v njem neprestano ponavlja en in isti siromašen program. Dogaja se tudi, da se izvaja program, ki komu od ljudi iz okolice ne ustreza, kar se ob postulatu, da tako kot za vsako glasbo obstaja nekdo, ki mu je ta glasba všeč, prav tako obstaja tudi nekdo, ki je ne mara, pri vsakem nastopu izkaže le za vprašanje časa, kdaj bo do nezadovoljstva prišlo. Vendar pri nizki glasnosti nastopa noben od teh razlogov za nezadovoljstvo ne pride do izraza.

V primeru, da je glasnost uličnega nastopa takšne jakosti, da se nezanemarljivemu vplivu na okolico ni mogoče izogniti, je treba najti dober kompromis, ki omogoča takó svobodo javnega nastopanja kot tudi preprečevanje motenja miru in počitka ljudi z uporabo glasbila, kakor je predpisano v drugem odstavku 8. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št 70, 2006, str.7253; www.pisrs.si/ZAKO3891)**. Premišljeno oblikovana časovna omejitev nastopa je ena od možnosti. Dobra rešitev tega problema mora biti sposobna upoštevati dejstvo, da vsak nastop na drugačen način ter z drugačno izrazitostjo povzroča motenje miru in počitka ljudi, in tako bolj moteče nastope bolj časovno omejiti, nemoteče pa dovoliti v celoti.

Nekateri akustični instrumenti so lahko precej glasnejši od največje zmogljivosti majhnih prenosnih baterijskih zvočnikov. Prav tako je mogoče igrati z močnejšim zvočnikom tiho, kar še bolj izpostavlja nesmiselnost absolutne, vseobsegajoče prepovedi igranja z ozvočenjem na spontanih uličnih nastopih, ki velja tudi za uporabo zelo tihih zvočnikov. Tudi v primeru spontanih uličnih nastopov je na območjih, kjer utegne biti glasen zvok moteč za okoliške prebivalce in uslužbence, smiselno dovoliti uporabo ozvočenja in hkrati predpisati največjo dovoljeno glasnost zvočnih naprav***, ki se lahko uporabljajo, na podoben način kot je to urejeno v Uredbi o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup.

Ta uredba brez potrebe po pridobitvi posebnega dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom dovoljuje: v prvem in tretjem odstavku 12. člena uporabo zvočnih naprav, katerih zvočnik se premika, nazivna električna moč posamezne zvočne naprave pa ne presega 30W na prireditvah, ki se izvajajo med 6. in 22. uro; ter v tretjem in petem odstavku 13. člena uporabo zvočnih naprav, katerih zvočnik se premika, nazivna električna moč posamezne zvočne naprave pa ne presega 50W na shodih, ki se izvajajo med 6. in 18. uro (Uradni list RS, št.118, 2005, str.13296; www.pisrs.si/URED3652). Uredba se nanaša le na zvočne naprave, ki oddajajo zvok s pomočjo zvočnikov in ojačevalcev, ki jih napaja elektrika, in se ne opredeljuje do dovoljene glasnosti akustičnih glasbenih instrumentov ali jo kakorkoli predpisuje.

==================================================================
Besedilo v kodirani pisavi med dvojnima črtama (...=======...) je zahtevnejše tehnične narave s področja akustike. Splošnemu bralstvu lažje razumljivi poudarki in pomembnejši zaključki so označeni z odebeljeno kodirano pisavo. Opombe in reference iz besedila v okvirju so predstavljene nad spodnjo dvojno črto.

Glasnost spontanih uličnih nastopov v primerjavi z dovoljeno glasnostjo gostinskih lokalov, ki zunaj stavbe uporabljajo zvočne naprave

Ne glede na to, da dovoljena glasnost akustičnih glasbenih instrumentov zakonsko ni opredeljena, je glasnost spontanih uličnih nastopov smiselno primerjati z dovoljeno glasnostjo gostinskih lokalov, ki zunaj stavbe uporabljajo zvočne naprave. Gostinski ali zabaviščni lokal, ki zunaj stavbe uporablja zvočne naprave, lahko po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju povzroča glasnost, katere vrednost konične ravni hrupa¹ v območjih, za katera velja III. stopnja varstva pred hrupom, kamor spada tudi ljubljansko ožje mestno središče², ne presega mejne vrednosti 85 decibelov A-vrednotene ravni hrupa (dBA)³ med 6. in 18. uro ter 70 dBA med 18. in 6. uro, ki so navedene v preglednici 5 priloge 1 Mejne vrednosti kazalcev hrupa te uredbe (Uradni list RS, št.43, 2018, str.6950).

Poleg tega A-vrednotena dolgoročna povprečna raven hrupa, ki ga povzroča gostinski ali zabaviščni lokal, ki zunaj stavbe uporablja zvočne naprave, kot jo določa SIST ISO 1996-2, izračunana za vsa dnevna obdobja v letu na tem območju med 6. in 18. uro ne sme presegati mejne vrednosti 58 dBA, med 18. in 22. uro ta dolgoročna povprečna raven hrupa ne sme presegati mejne vrednosti 53 dBA in med 22. in 6. uro ne sme presegati mejne vrednosti 48 dBA, ki so navedene v preglednici 4 priloge 1 Mejne vrednosti kazalcev hrupa te uredbe (Uradni list RS, št.43, 2018, str.6950), kot to izhaja iz šeste alineje sedemnajste točke 3. člena, četrtega in petega odstavka 5. člena in šestega odstavka 9. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št.43, 2018, str.6944; www.pisrs.si/URED7531) ter iz šeste, sedme, osme in devete točke 3. člena Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št.121, 2004, str.14549; www.pisrs.si/URED2682).⁴ V tem primeru gre za veliko nižje mejne vrednosti, ki pa se nanašajo na povprečno raven hrupa v celoletnem obdobju. Dopustna večja kratkotrajnejša odstopanja od teh mejnih vrednosti lahko pridejo do izraza pri sezonskem obratovanju lokalov ali delno izkoriščenem dnevnem času, ko se zvočne naprave nameščene zunaj stavbe uporabljajo na glasnejših nastavitvah, dolgoročna povprečna raven glasnosti pa ostaja pod mejno vrednostjo na račun tišine v ostalih obdobjih dneva in leta.

V studijskih pogojih na oddaljenosti 1 metra ob najglasnejšem igranju osnovnih tonov med 55Hz in 1760Hz z različnimi instrumenti, so največjo raven glasnosti, ki se nanaša na zračni tlak zvoka, dosegla trobila. Najglasnejša sta bila francoski rog v frekvenčnem območju med 440Hz in 660Hz ter trobenta v frekvenčnem območju med 580Hz in 880Hz, ki sta dosegla 105fonov. Najglasnejša pihala so dosegla okrog 95fonov in sicer flavta 93fonov v frekvenčnem območju od 1175Hz do 1760Hz, oboa 93fonov v frekvenčnem območju od 293Hz do 880Hz in klarinet 96fonov v frekvenčnem območju od 880Hz do 1320Hz. Od godal je največjo glasnost 92fonov dosegel kontrabas v frekvenčnem območju 55Hz do 83Hz. Največja glasnost ostalih godal ni presegla 87fonov. Fon je enota, ki ustreza ravni zvočnega tlaka izraženi v decibelih (dB) pri frekvenci zvoka 1000Hz. (Miśkiewicz in Rakowski, 1994, str.3377-3378; https://pages.mtu.edu/~suits/notefreqs.html">mtu.edu/notefreqs.html)

Standarda SIST ISO 1996-2, ki se ga uporablja za uradno oceno ravni hrupa, mi kljub iskanju ni uspelo pridobiti. Zato sem si pri pretvorbi glasnosti, izražene z enoto fon, v A-vrednoteno raven zvoka, izraženo z decibeli A-vrednotene ravni zvoka (dBA), pomagal z razpoložljivimi viri in pridobil približno vrednost na način, kjer so odstopanja navzdol verjetnejša kot odstopanj navzgor.

Fon je enota za glasnost, ki predstavlja subjektivno določeno vrednost, osnovano na podlagi presojanja poslušalcev, ki so glasnost tonov različnih frekvenc enačili z glasnostjo tona referenčne frekvence 1000Hz. Krivulja za N fonov se po definiciji pri 1kHz ujema z N dB (Howard in Angus, 2009, str.94). A-vrednotena raven zvoka se nanaša na frekvenčno uravnoteženje, ki se ujema z glasnostjo 40fonov (www.trilux.com/a-rating; en.wikipedia.org/A-weighting). Razlike med zvočnim tlakom zvoka pri glasnosti N fonov in zvočnim tlakom zvoka na ravni N dB za vrednosti N med 87 in 105 so na različnih frekvencah manjše ali enake kot pri 40fonih (Howard in Angus, 2009, str. 93; www.researchgate.net/Phon-equal-loudness-scale; www.trilux.com/a-rating). Vrednosti A-vrednotene ravni zvoka na ravneh med 87 dBA in 105 dBA so tako večje od vrednosti ravni zaznane glasnosti tega zvoka, izražene v fonih, razen pri frekvenci 1000Hz, kjer so vrednosti enake. To pomeni, da je številska količina merske enote dBA največje A-vrednotene ravni glasnosti instrumentov iz zgoraj citirane raziskave Miśkiewicza in Rakowskega manjša od številske količine merske enote fon za glasnost, ki je uporabljena za opis njihove glasnosti, razen pri frekvenci 1000Hz, kjer sta vrednosti enaki.

Ker brez obširnega preračunavanja, ki v teh okoliščinah ni izvedljivo, ne morem dobiti zanesljivih ocen, koliko manjše so številske količine dBA od številskih količin fonov, bom privzel, da so številske količine enake, in predvideval, da so dejanske vrednosti A-vrednotene ravni glasnosti instrumentov v dBA kvečjemu nižje in v nobenem primeru višje od privzetih. V primeru, da so dobljene končne vrednosti ravni zvoka najglasnejšega instrumenta nižje od zakonsko določenih mejnih vrednosti za dovoljeno glasnost gostinskih lokalov, ki zunaj stavbe uporabljajo zvočne naprave, daje tak pristop večje zaupanje v zanesljivost zaključkov, da te mejne vrednosti niso presežene.

Jakost zvoka se zniža za 6dB vsakič, ko se razdalja do izvora zvoka podvoji (Howard in Angus, str.39). Vrednost najglasnejših ravni zvoka iz zgoraj citirane raziskave Miśkiewicza in Rakowskega, izmerjenih na razdalji 1 metra je po pretvorbi na A-vrednotenje ravni zvoka 105dBA ali manj. Če se razdalja štirikrat podvoji tako, da znaša 16 metrov, se jakost zvoka zniža za 4 × 6dB, kar znaša 24dB. To pomeni, da na razdalji 16 metrov tudi ob najglasnejšem igranju trobil, ki so najglasnejši instrumenti iz zgoraj citirane raziskave, njihova glasnost v ožjem središču Ljubljane ne preseže konične mejne vrednosti hrupa za gostinske lokale, ki zunaj stavbe uporabljajo zvočne naprave, za čas med 6. in 18. uro, ki znaša 85dBA. Vsa ostala glasbila iz te raziskave, to so pihala in godala, razen klarineta ob največji glasnosti na razdalji 16 metrov ne presežejo konične mejne vrednosti hrupa za gostinske lokale, ki zunaj stavbe uporabljajo zvočne naprave, niti za čas med 18. in 6. uro, ki znaša 70dBA. Glede na podatke iz omenjene raziskave in prej razložen način izpeljevanja pretvorbe merskih enot klarinet pri največji glasnosti konično mejno vrednost ravni zvoka za gostinske lokale z zvočnimi napravami zunaj stavbe, ki velja za čas od 18h do 6h, na razdalji 16 metrov preseže za 2dB.

Večina glasbe je večino časa veliko pod ravnijo najglasnejšega igranja najglasnejših instrumentov in tudi najglasnejši instrumenti na najglasnejši ravni navadno igrajo manjši del časa. Je pa nanje mogoče igrati tudi zelo tiho še posebej, če se uporabi dušilce zvoka, ki so različno oblikovani za različne instrumente.

Za zvok širokega spektra je splošno sprejeto, da sprememba ravni zvočnega tlaka 10dB ustreza podvojitvi ali prepolovitvi glasnosti, iz česar izhaja, da je za podvojitev glasnosti enega vira zvoka potrebnih deset njemu enakih virov zvoka, kar predstavlja dvig ravni zvoka za 10dB (Howard in Angus, 2009, str. 98). Če se z glasnostjo ne pretirava, v ožjem središču Ljubljane na razdalji 16 metrov tudi zasedbe do 10 glasbenikov ostajajo pod koničnimi mejnimi vrednostmi ravni zvoka za gostinske lokale z zvočnimi napravami zunaj stavbe, ki velja za čas od 6. do 18. ure.

Zasedbe z izključno akustičnimi instrumenti, ki ne uporabljajo ozvočenja, imajo to prednost, da najvišje dovoljene ravni zvoka, ki jih lahko proizvedejo, niso zakonsko predpisane in se jim ni treba ozirati na absolutne mejne vrednosti ravni glasnosti zvoka. Zanje velja določilo Zakona o varovanju javnega reda in miru, ki predpisuje kaznovanje z globo 104.32€ v primeru motenja miru in počitka ljudi z glasbilom (Uradni list RS, št 70, 2006, str.7253; www.pisrs.si/ZAKO3891).

__________________________________
¹ Vrednost konične ravni hrupa je bila v šesti točki 3. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju opredeljena kot »tista vrednost hrupa, izračunana v skladu s standardom SIST ISO 1996-2, ki je presežena v trajanju enega odstotka časa merjenja hrupa, pri čemer mora čas merjenja hrupa trajati vsaj en obratovalni cikel, značilen za vir hrupa, in ne sme biti krajši od ene minute« (Uradni list RS, št.43, 2018, str.6944) preden je bila ta točka v drugem členu Uredbe o spremembah Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju črtana (Uradni list RS, št.59, 2019, str.7103; www.pisrs.si/URED7531). Gre za vrednost ravni merjenega hrupa, ki se nahaja v konici vseh vrednosti.
² Ljubljansko ožje mesto središče, kot je opredeljeno v osmi točki 2. člena Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana, je območje znotraj notranjega cestnega obroča, ki poteka po Masarykovi cesti, Trgu Osvobodilne fronte, Tivolski cesti, Bleiweisovi cesti, Aškerčevi cesti, Zoisovi cesti, Karlovški cesti, Roški cesti in Njegoševi cesti, razen Trga Mladinskih delovnih brigad (Uradni list RS, št.105, 2015, str.13793; www.ljubljana.si/Neuradno-precisceno-besedilo). Za to območje velja III. stopnja varstva pred hrupom, kot je razvidno iz temeljne karte 8 grafičnega dela Izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana (www.ljubljana.si/OPN-ID; gis04.ljubljana.si/OPN-MOL-ID-grafični del).
³ Človek občuti zvok različnih frekvenc kot različno glasen kljub enaki ravni zračnega tlaka, ki jo ta zvok ima. Poleg tega se na isti frekvenci zvoka pri različnih ravneh glasnosti spreminja razmerje med absolutno vrednostjo glasnosti zvoka izraženo z ravnijo zračnega tlaka, ki jo ta zvok ima, in vrednostjo glasnosti zvoka, kot jo človek zazna. Ko poslušamo glasbo tišje, je treba za občutek enakega razmerja med nizkimi in visokimi toni nizke tone bolj ojačati kot, ko jo poslušamo glasneje. Za merjenje glasnosti, kot jo zazna človek, se zato uporabi vrednost absolutne glasnosti zvoka, ki se nanaša na zračni tlak zvoka, vendar se jo frekvenčno ovrednoti tako, da se poravna odstopanja zaradi posebnosti človeškega zaznavanja zvoka. A-vrednotenje ravni zvoka predstavlja enega od načinov frekvenčnega uravnoteženja absolutne vrednosti glasnosti zvoka, ki se nanaša na vrednost zračnega tlaka zvoka, tako, da se bolje ujema s človekovim zaznavanjem zvoka. (Howard in Angus, 2009, str.92-95) Ko se združita dva zvoka z različnimi oblikami frekvenčnega spektra, na primer eden s širokim in drugi z ozkim spektrom, A-vrednotenje ravni zvoka ne more napovedati glasnosti zvoka in neugodja, ki ga povzroča. (Hellman in Zwicker, 1987, str.1702-1704)
⁴ Točke ocenjevanja A-vrednotene ravni zvoka morajo biti 4,0 ± 0,2 m (3,8 do 4,2 m) nad tlemi in pred najbolj izpostavljeno fasado; najbolj izpostavljena fasada je zunanji zid, ki je najbližji v smeri določenega vira hrupa, lahko so izbrane tudi druge višine, ki ne smejo biti nikoli nižje od 1,5 m nad tlemi; kot je navedeno v prvi točki priloge 1 Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju. (Uradni list RS, št.121, 2004, str.14549; www.pisrs.si/URED2682)

Hellman R. in Zwicker E., »Why can a decrease in dB(A) produce an increase in loudness?«. V The Journal of the Acoustical Society of America, 82 (5), New York, 1987, str.1700-1705.

Howard, D.M. in Angus, J.A.S., Acoustics and Psychoacoustics. Oxford, 2009.

Miśkiewicz A. in Rakowski A., »Loudness level versus sound-pressure level: A comparison of musical instruments«. V The Journal of the Acoustical Society of America, 96 (6), New York, 1994, str.3375-3379.
================================================================

»Vzeli so spontanost iz spontanega uličnega nastopanja!«

Večina omejitev spontanega uličnega nastopanja, uveljavljenih z zadnjimi spremembami Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občina Ljubljana, je oblikovanih tako, da onemogočajo prosto svobodno javno nastopanje v Ljubljani. Časovne in prostorske omejitve spontanih uličnih nastopov v Ljubljani so že same na sebi nesorazmerno prevelike glede na sposobnost okolja, da prenese take obremenitve. Poleg tega zaradi ozkega časovnega in prostorskega okvira za nastopanje, ki dopušča izkoriščanje zelo majhnega dela za to primernih zmogljivosti, ponujajo izvajalcem zelo slabe možnosti za prilagajanje težavam, ki nastanejo zaradi vremena, večjega števila nastopajočih z različnimi nastopi, ki želijo nastopati na istem mestu, in drugih okoliščin.

Kdor med tednom nastopa dopoldne ali zgodaj popoldne, ker zaradi drugih obveznosti drugače ne more, mu grozi globa vsaj 150 evrov. Prav taka globa lahko doleti tistega, ki izvaja spontani ulični nastop na nekaterih zaradi akustike ali ambienta zelo primernih lokacijah, ki v odloku, ki to področje ureja, niso opredeljene kot lokacije za spontane ulične nastope, tudi če s tem ne moti okolice. Popotniki, ki se med tednom v mestu zadržijo za manj kot en dan in sredi popoldneva nadaljujejo pot, zaradi strogih predpisov ne morejo izvesti dovoljenega spontanega uličnega nastopa. Na ta način je spontanim uličnim nastopom v Ljubljani odvzet velik del spontanosti, njihove najpomembnejše lastnosti, ki jih opredeljuje že v imenu. V šesti točki 4. člena Zakona o javnih zbiranjih je pomen izraza »spontan ulični nastop«, ki velja tudi za Odlok o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana, določen kot: »neorganiziran in brezplačen nastop pouličnih umetnic oziroma umetnikov ali artistk oziroma artistov« (Uradni list RS, št.64, 2011, str.9063; www.pisrs.si/ZAKO1455). Čeprav razen v imenu dejavnosti spontanost v tej določitvi ni izrecno omenjena, jo v njej opredeljuje neorganiziranost. Ta neorganiziranost se nanaša predvsem na možnost izvedbe nastopa brez potrebe po njegovi prijavi uradnim organom, vendar je za zadostitev vsem veljavnim omejitvam glede izvajanja spontanih uličnih nastopov v Ljubljani potrebno toliko načrtovanja, preučitve predpisov in po možnosti dogovarjanja z drugimi nastopajočimi, z drugo besedo organiziranja, da spontanosti iz zakonske opredelitve pomena spontanega uličnega nastopa in tudi spontanosti na splošno predstavlja jasno nasprotje.

Slabi, neprimerni, neuvidevni in zelo moteči izvajalci spontanih uličnih nastopov, ki so bili glavni vzrok za uvedbo in povečanje omejitev spontanega uličnega nastopanja v Ljubljani, so z uveljavitvijo mnogo strožje ureditve področja izgubili možnosti izkoriščanja ugodnih pogojev za spontano ulično nastopanje. Težava je v tem, da se je to zgodilo na račun omejevanja spontanega uličnega nastopanja vseh, tudi dobrih, primernih, uvidevnih in nemotečih izvajalcev.

S premišljenimi iznajdljivimi rešitvami je to področje mogoče urediti boljše za vse vpletene, bližnje stanovalce, uslužbence, mimoidoče in izvajalce. Dobra rešitev problema je sposobna upoštevati primernost spontanega uličnega nastopa in dopustiti sprejemljive nastope brez omejitev, česar pa sedanja ureditev ne omogoča. Časovne in prostorske omejitve spontanega uličnega nastopanja so uveljavljene tudi na mestih, kjer se z nastopi ljudi niti malo ne moti, še posebej v primerih, ko v bližini ni niti stanovalcev niti zaposlenih. Zakaj ljubljanska mestna uprava namesto, da spodbuja ustvarjalnost v čim večjem delu družbe, ljudem načrtno onemogoča resno ukvarjanje z dejavnostjo, ki lahko v bolj sproščeni obliki in prijaznejših pogojih za izvedbo komu tudi v celoti omogoča preživetje?

V skupini, ki je svetovala pri oblikovanju spremembe predpisa o spontanem uličnem nastopanju, je sodeloval tudi izvedenec za organizacijo in izvedbo uličnih nastopov predvsem gledališke narave, ki so financirani z javnimi sredstvi. Ti ulični nastopi lahko imajo podoben izgled načina izvedbe in organizacije kot spontani ulični nastopi, vendar se večinoma od njih bistveno razlikujejo in delujejo po zelo drugačnih načelih, značilnih za institucionalizirano produkcijo ustvarjalnih dejavnosti z zagotovljenimi sredstvi za delovanje. Pomembna razlika je tudi, da gre pri spontanih uličnih nastopih v veliki meri za glasbene ulične nastope, ki delujejo po drugačnih načelih kot gledališki. Izvedenca za spontan način uličnega nastopanja glasbene, gledališke ali katerekoli druge narave med svetovalci pri oblikovanju sprememb predpisa o spontanih uličnih nastopih ni bilo in zato slaba kvaliteta predpisa ne čudi.

Ljubljanska mestna uprava je dve spremembi 21. člena Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana, ki ureja spontano ulično nastopanje v Ljubljani, vsaj delno oblikovala v skladu s pripombami in predlogi, ki sem jih kot izvajalec spontanih uličnih nastopov podal v anketi za ulične umetnike, s katero je mestna uprava zbirala podatke, ki so lahko pomagali pri oblikovanju predpisa. Ena od njih je sprememba, ki opredeljuje dovoljeno lokacijo za nastop na Trubarjevi cesti. Uveljavitev spremembe glede dvourne omejitve časovne dolžine nastopa, ki ga lahko izvajalec izvaja na eni lokaciji, se sklada z mojimi pripombami iz ankete zgolj v manjšem delu. Pri razreševanju nasprotij z nekaterimi bližnjimi stanovalci, ki so jih nastopi zelo motili, so ti bili pripravljeni dopustiti dvourno dolžino glasnih in motečih nastopov. Ta čas sem v anketi navedel kot najdaljši še sprejemljiv v skrajnih primerih, ki jih ni bilo veliko. Večinoma smo nastopali po tri ure in več brez slabih odzivov iz okolice. Omejitev spontanih uličnih nastopov na tri ure bi bila dosti bolj v skladu z mojimi pripombami iz ankete za ulične glasbenike.

Ob zaključevanju procesa pred določitvijo končne oblike sprememb odloka mestna uprava svojega predloga za končno obliko 21. člena javnosti ni zadovoljivo predstavila. Zainteresirani posamezniki nismo imeli možnosti, da pred sprejemom podamo nanj svoje pripombe in dopolnila, kljub temu, da je bilo mogoče s tem namenom v anketi za ulične glasbenike po navodilu mestne uprave navesti svoj kontakt, s čimer naj bi mestna uprava omogočila sledenje procesu te ankete - kot je bilo na koncu ankete tudi navedeno. To se ni zgodilo, čeprav sem jim svoj kontakt na koncu ankete s tem namenom navedel. S takimi nedoslednostmi so sprejeli kar nekaj zelo slabih rešitev, ki bi se jim ob posvetovanju in razpravi z izvajalci spontanih uličnih nastopov glede končne oblike člena, ki ureja spontano ulično nastopanje v Ljubljani, lahko izognili.

Omejitve pisane na kožo inšpektorjem ne glasbenikom

Časovne omejitve spontanega uličnega nastopanja in omejitve glede uporabe ozvočenja med spontanim uličnim nastopanjem v Ljubljani so oblikovane tako, da mestni inšpektorji lažje izvajajo nadzor. Časovna vrzel od ponedeljka do sobote med 18. in 20. uro v času turistične sezone, v kateri izvedba spontanih uličnih nastopov ni dovoljena, ki čas spontanega uličnega nastopanja razdeli na popoldanski del od 16. do 18. ure in večerni del od 20. do 22. ure, omogoča, da nadzor nad izvajanjem spontanih uličnih nastopov - v tem primeru preverjanje dvourne omejitve dolžine spontanega uličnega nastopanja na dan na eni lokaciji - lahko izvaja en sam inšpektor s tremi obhodi ljubljanskega ožjega mestnega središča.

Popolnega nadzora nad spoštovanjem dvourne omejitve dolžine nastopov s takim načinom dela en inšpektor sicer ne more izvesti, ker ni ves čas na vsaki lokaciji, kjer se nastopi izvajajo, da bi lahko z gotovostjo določil njihovo trajanje. Iznajdljiv izvajalec se lahko na to sklicuje v primeru, da pride do očitka kršitve določila o največ dveh urah nastopanja določenega izvajalca na eni lokaciji. Izvajalčeve trditve, da ni ves čas igral, inšpektor, ki ni bil ves čas prisoten na lokaciji ali izvajal neprekinjenega nadzora na drugačen način, namreč ne more z zanesljivostjo ovreči. Vendar že občasna prisotnost inšpektorja na lokaciji povzroči večjo pripravljenost izvajalcev na spoštovanje časovnih omejitev predvsem zaradi strahu pred globo, s katero jih inšpektor lahko kaznuje.

Popolna prepoved uporabe ozvočenja mestnim inšpektorjem v največji mogoči meri poenostavi preverjanje primernosti zvočnih naprav za spontano ulično nastopanje, saj zadošča, da ugotovijo, da pri spontanem uličnem nastopu gre za uporabo zvočne naprave in s tem za kršitev določbe iz drugega odstavka 21. člena Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št.138, 2020, str.5697; www.ljubljana.si/Neuradno-precisceno-besedilo). Preverjanja primernosti zvočnih naprav jim v primeru zaznave njihove uporabe na spontanem uličnem nastopu ni treba izvesti tudi, če je njihova glasnost na zelo tihi jakosti.

Razumljivo je, da nima smisla uveljavljati predpisov, spoštovanja katerih ni mogoče preverjati, toda prilagajanje predpisov zgolj temu, da je njihovo spoštovanje lažje nadzorovati, izkrivlja smisel njihovega uveljavljanja. V razumni družbi, ki se trudi spoštovati človekove pravice in glede družbene ureditve doseči čim večji konsenz med ljudmi, se predpisi ne sprejemajo zaradi tega, da inšpektorji nadzirajo njih spoštovanje, temveč iz razloga, da se čim bolje uredijo sporna področja družbenega delovanja. In inšpektorji, ki so zaposleni z namenom, da preverjajo spoštovanje predpisov, kot taki predstavljajo posledico oblikovanja in sprejemanja predpisov, ne vzrok zanje.

Najboljše možnosti za najučinkovitejši nadzor nad spoštovanjem predpisov ne smejo odločilno vplivati na oblikovanje predpisov, ampak se morajo predpisom prilagajati, saj se edino na tak način ohrani osnovno poslanstvo tako oblikovanja in sprejemanja predpisov kot tudi nadzora nad spoštovanjem in upoštevanjem predpisov. Učinkovitost nadzora je v primeru spontanega uličnega nastopanja mogoče izboljšati s povečanjem števila mestnih inšpektorjev, ki imajo poleg nadzora nad spontanimi uličnimi nastopi tudi veliko drugih zadolžitev, tako da jim tudi v primeru, da jih bo več, dela ne bo zmanjkalo. Druga možnost je, da se sprosti in omili ukrepe, ki jih potem ne bo treba več tako temeljito nadzorovati. Ukrepe za povečanje učinkovitosti nadzora nad spoštovanjem predpisov naj določi in izvede mestna uprava v sodelovanju z mestnim inšpektoratom, vendar ne na račun vzpostavljanja in zaostrovanja predpisov izključno iz razloga lajšanja nadzora nad njihovim spoštovanjem.

Dvoličnost ljubljanske mestne uprave

Mestna uprava Ljubljane v svojih sporočilih za javnost poudarja naklonjenost spontanim uličnim nastopom, z dejanji pa izkazuje nasprotno. V objavi o spontanih uličnih nastopih na svoji spletni strani mestna uprava ugotavlja, da so »spontani ulični nastopi … že vrsto let del urbanega utripa Ljubljane in bogatijo izjemno izkušnjo doživetja našega mesta, saj zagotavljajo prijetno in živahno vzdušje v središču mesta.« (www.ljubljana.si/spontani-ulicni-nastopi/) S tem spoznanjem se popolnoma strinjam. Hkrati dodajam, da so rešitve, ki so slabe za izvajalce spontanih uličnih nastopov, slabe tudi za mesto, saj ga osiromašijo za nenadomestljivo dodano vrednost. V isti objavi mestna uprava sporoča: »V Mestni občini Ljubljana pozdravljamo vse ulične umetnike ter vam dovoljujemo nastope na javnih površinah.« (www.ljubljana.si/spontani-ulicni-nastopi/)

Res je, da v Ljubljani spontani ulični nastop lahko izvaja kdorkoli in za to ne potrebuje posebnega dovoljenja, vendar je kljub temu težko verjeti v iskrenost zgoraj navedenih izjav mestne uprave o spontanem uličnem nastopanju, saj je z uvedbo zadnjih sprememb predpisov v zvezi z izvajanjem spontanih uličnih nastopov izkazala veliko nenaklonjenost tej dejavnosti in jo omejila mnogo bolj, kot je to potrebno »v skrbi za višjo kakovost življenja v mestu«, za katero mestna uprava trdi, da jo z urejanjem področja spontanih uličnih nastopov zagotavlja (www.ljubljana.si/spontani-ulicni-nastopi/). Še najbolj licemerska v objavi o spontanih uličnih nastopih na spletni strani mestne uprave je fotografija, ki prikazuje trojico glasbenikov med igranjem na Mestnem trgu ob Robbovem vodnjaku, eni najprimernejših lokacij za spontane ulične nastope v Ljubljani, kjer pa po zadnji spremembi določil o pogojih za izvedbo spontanih uličnih nastopov takih nastopov sploh ni več dovoljeno izvajati (www.ljubljana.si/spontani-ulicni-nastopi/; Uradni list RS, št.138, 2020, str.5697).

Najopaznejši učinek, ki ga je dosegla ljubljanska mestna uprava z uvajanjem predpisov v zvezi s spontanimi uličnimi nastopi, se kaže v tem, da se je v času od začetka uvajanja predpisov na tem področju količina spontanih uličnih nastopov najprej občutno zmanjšala, zmanjševanje pa se je z nadaljnjim omejevanjem še dodatno stopnjevalo. Uprava mesta, kjer je ta dejavnost še leta 2015 zelo dobro uspevala, jo je uspela s spornimi pravnimi ukrepi spraviti na nezavidljivo nizko raven. Izjave in ugotovitve v zvezi s spontanimi uličnimi nastopi v Ljubljani, ki jih mestna uprava objavlja na svoji spletni strani in služijo ustvarjanju za javnost lepe podobe upravljanja z mestom, ne odražajo njegovega dejanskega značaja.

Večina, ki v spontanih uličnih nastopih uživa in jih aktivno podpira, nima potrebe, da o tem obvešča mestno upravo. Glasna manjšina tistih, ki aktivno izkazujejo nezadovoljstvo in se neprestano pritožujejo mestni upravi, lahko s svojo vztrajnostjo na koncu prevlada. Težko je razumeti zahteve, da naj bo center Ljubljane mirno in tiho okolje, kjer se ne sme nastopati. Ljubljana mora biti svobodna za vse! Tamkajšnji stanovalci in zaposleni se morajo zvoku, ki ga ustvarja, prilagoditi ter ga vzeti v zakup. Vendarle gre za glavno mesto, ki še posebej v turistični sezoni vrvi od dogajanja, raznolikih zvokov in hrupa. Svobodna glasba mu lahko da poseben pečat, dodano vrednost, spontanost in sproščenost.

Predlog sprememb prijazen do stanovalcev, uslužbencev, mimoidočih in izvajalcev

Premalo časa v dnevu je na razpolago za spontano ulično nastopanje. Razporeditev časa v dnevu, v katerem je dovoljeno izvajati spontane ulične nastope, je neprimerna. Premalo primernega prostora je na razpolago za spontano ulično nastopanje. Prepoved uporabe kakršnihkoli, tudi najmanjših zvočnikov na spontanih uličnih nastopih je nesmiselna in nedosledna, saj glavni razlog za njeno uvedbo ni preprečevanje glasnosti, ki jo povzročajo zvočniki, ampak enostavnost izvajanja nadzora nad predpisom, ki jo omogoča.

Predlagam, da se uvede naslednje spremembe 21. člena Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana. Nastopa se lahko po vseh javnih površinah, ki spadajo v območje, za katerega velja III. stopnja varstva pred hrupom. Neslišni spontani ulični nastopi nimajo časovnih in prostorskih omejitev za izvajanje. Tihi spontani ulični nastopi, ki na razdalji 10 metrov ne presežejo glasnosti umirjenega pogovora, se lahko izvajajo med 6. in 24. uro. Spontani ulični nastopi, ki so glasnejši od tega, se lahko izvajajo med 10. in 22. uro. Spontani ulični nastop lahko traja tudi več kot tri ure, če je glede glasnosti in kakovosti sprejemljiv za okoliške prebivalce in uslužbence. V primeru, da je nastop za okoliške prebivalce in uslužbence moteč, lahko na njihovo zahtevo mestni inšpektor ali mestni redar izvajalca opozori naj preneha z nastopanjem, vendar ne manj kot po eni uri od začetka nastopa, po opozorilu pa mora izvajalec z nastopom prenehati ali se premakniti na drugo, vsaj 100 metrov oddaljeno lokacijo. Lahko se uporablja manjše prenosne zvočne naprave, katerih nazivna električna moč ne presega 21W.

Kompromisne rešitve se lahko oblikuje tako, da se določi območja, kjer so dovoljeni spontani ulični nastopi pod posebnimi pogoji, kot na primer: območja, kjer se lahko izvaja spontane ulične nastope z zvokom ves dan; območja, kjer se na spontanih uličnih nastopih lahko uporablja opremo za ozvočenje; različna območja, kjer se lahko izvaja spontane ulične nastope samo določen čas v dnevu ob različnih časih tako, da se lahko kljub izteku časovnega obdobja, v katerem so nastopi dovoljeni na določeni lokaciji, nastop takoj nadaljuje na drugi lokaciji, kjer je čas, v katerem so spontani ulični nastopi dovoljeni, določen drugače. Dobro je, da tako opredeljena območja omogočajo izvajanje v senci, ko pripeka sonce, izvajanje pod streho, ko dežuje, in izvajanje na toplem soncu v hladnejših obdobjih leta, če to omogoča vreme, ter sočasen nastop večjega števila nastopajočih z različnimi nastopi.

V bližnji prihodnosti ne pričakujem premikov na področju urejanja predpisov o načinu izvajanja spontanih uličnih nastopov v Ljubljani. Mestna uprava ni pokazala pripravljenosti, da katerokoli od pomanjkljivosti odloka odpravi, vse dosedanje spremembe so šle v smeri zaostrovanja predpisa. Edino, kar izvajalcem preostane, je, da se organizira še kakšen javni shod na to temo. Če bo vreme dovolj toplo in suho, bo to kmalu!

Thierno Diallo

__________________________________
* Težko je določiti točne razloge za primernost lokacije za ulične nastope. Mednje zagotovo spadajo ambient, akustičnost in pretočnost lokacije ter možnost ustavljanja in spremljanja nastopov. Na večini lokacij opredeljenih v 21. členu Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana je bilo izvedenih več uličnih nastopov, razen na nekaterih, ki so očitno neprimerne za spontane ulične nastope. Prav tako so bili ulični nastopi izvedeni na drugih lokacijah, omenjenih v tem prispevku. To daje osnovo za vrednostne trditve glede primernosti lokacij za spontane ulične nastope.
** V drugem odstavku osmega člena Zakona o varstvu javnega reda in miru je predpisano: »Kdor z uporabo akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti, se kaznuje z globo 25.000 tolarjev,« (Uradni list RS, št 70, 2006, str.7253; www.pisrs.si/ZAKO3891) kar znaša 104,32 evrov. Glasnost zvoka, ki to motenje povzroči ni opredeljena.
*** Zvočna naprava, kot jo opredeljuje prva točka tretjega člena Uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, je: »…naprava, ki preko zvočnika ali več zvočnikov s pomočjo ojačevalnika, ki ga napaja elektrika, emitira govor, glasbo, zvoke sprejemnikov radijskih ali televizijskih elektromagnetnih valov ali druge zvoke … v okolje«. (a href="https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2005-01-5191">Uradni list RS, št.118, 2005, str.13296; www.pisrs.si/URED3652)