Pod vtisom podalpske debate o legitimnosti začasne zasedbe zapuščene tovarne Rog smo se minuli vikend odpravili čez mejo na obisk v italijanski socialni center Rivolto, ki bi domačim aktivistom lahko služil kot eksemplaričen model upravljanja z zasedenimi javnimi prostori.

Centra Rivolto, ki stoji v beneškem predmestju Maghera, ni težko najti. Če pred Benetkami začnete slediti smerokazom za Padovo, boste tik pred Mestrami ob cesti zagledali lepo poslikano pročelje nekdanje tovarne italijanskega živilskega giganta Barbieri. Ulico, kjer je skvot, so aktivisti v znak spomina na prvo smrtno žrtev protiglobalističnih protestov poimenovali po Carlu Guillainiju. Na dan našega obiska je v Rivoltu potekal veliki izobraževalni seminar Global meeting, ki je pod pozivom "ustvarjaj multitude, ustvarjaj avtonomijo, ustvarjaj svetove" za tri dni zbral več sto aktivistov iz cele Evrope.

Vhod v socialni center je bil na široko odprt. Čeprav je šlo za seminar v zasedenih prostorih, je vse skupaj potekalo na visoki ravni. Pokrit štant je prevzel funkcijo sprejemne pisarne, aktivistki sta obiskovalcem v roke stiskali urnik vsebin Globalnega srečanja. Toda še pred odhodom na lekcije globalnih antikapitalističnih praks se s prijaznim vodičem odpravimo na turistični ogled socialnega centra. Za začetek zaužijemo nujni odmerek zgodovinskega orisa okupacije centra Rivolto. Zasedba se zgodi leta 1995, ko tamkajšnji aktivisti obupajo nad prejšnjim, manjšim zasedenim objektom čez cesto. Prva leta ilegalne zasedbe Rivolto ni bil žrtev nikakršnih šikaniranj, ne s strani oblasti ne s strani lastnika. Zadeve se zapletejo šele leta 2001, ko lastnik zahteva nazaj svojo lastnino. Država, ki ponudi podporo zasebnemu lastniku, se takrat nad aktiviste spravi z izgovorom varnostne odgovornosti, saj naj bi jih skrbela azbestna streha, ki bi lahko vplivala na zdravje tam delujočih aktivistov. Obleganje Rivolta se je na srečo aktivistov začelo le teden dni za tem, ko se je 130-članska odprava Rivolta vrnila iz Mehike, kamor so odšli podpret milijonski zapatistični marš v glavno mesto. Aktivisti so enotedenski boj za obrambo svojega avtonomnega produkcijskega prostora zastavili na militantni taktiki. Na sprednjem in zadnjem delu okupiranega ozemlja so postavili barikade, za katerimi so bile stotine molotovk, kamnov in drugih priročnih materialov za obrambo pred policijsko intervencijo. Ker se je kakšnih sto aktivistov, ki so se zaprli v oblegani center, zavedalo, da se še s tako dobro zastavljeno taktiko odpora ne bo dalo zaustaviti mnogo močnejših policijskih sil, so na bočni strani socialnega centra naredili skrivni zasilni izhod. "Ker na drugi strani ograje deluje naš prijatelj, smo na mejni steni med opekami izbili malto. Računali smo, da bi se s policijo lahko borili kakšni dve uri. Potem bi zbežali ven čez skrivni izhod, saj je bilo takrat pred centrom veliko podpornikov in medijev, kar naj bi zagotovilo, da policisti proti nam ne bi uporabili absolutne sile," mi je povedal vodnik, ki v Rivoltu deluje od zasedbe. Toda obleganje se ni nadaljevalo po načrtih aktivistov. Organi reda so se na Rivolto spravili mnogo bolj resno, kot so načrtovali aktivisti. Zaporo na vhodu se je namenila razbiti kar enota italijanske vojske, nad zabarikadirane aktiviste pa sta se dvignila dva helikopterja specialne policijske enote. Policija je predvidela osemminutni napad na skvot, z možnostjo dveh smrtnih žrtev na strani aktivistov. A prevladal je razum, akcijo so odpovedali, beneški župan se je odločil odkupiti nekdanje tovarniško poslopje in ga predati v upravljanje aktivistom. Od takrat Rivolto nemoteno izvaja svoje aktivnosti.

Aktivnosti

Prva aktivnost, ki jo spoznamo, je Radio Sherwood, ki ima svoje prostore v socialnem centru. Ob vstopu v radijski desk zaslišimo prenos lekcije z Global meetinga, ki so jo iz glavne dvorane v živo prenašali na svoji frekvenci. Pred radijskim studiem so se gnetli prenosni računalniki, novinarji so montirali svoje radijske prispevke. Ker smo vstopili ravno v času studijskega pogovora, se v želji, da ne zmotimo medijskega aktivizma, odpravimo v sejno sobo nadstropje višje. Skoraj luksuzno urejen prostor je bil poln ljudi. Na zofi je aktivistka dojila svoj naraščaj, za mizo je bil v debato vpet disident dr. Antonio Negri. Ker se za prvi dan zasedbe Roga šteje ravno dan, ko je Negri v Rogu predstavil slovenski prevod svojih Multitud, mu na kratko obnovimo zadnje zaplete v ljubljanskem Rogu, vendar njegovo pozornost izgubimo, ko ga dekle postreže s sendvičem. Kot je bilo videti, ima Negri v Rivoltu status legende, saj smo ves dan spremljali te in one aktiviste, ki so mu podarjali svoje knjige, časopise in fenzine. Iz radijske stavbe se odpravimo do edinega legalnega dela Rivolta. Gre za pritlično barako s 24 prenočišči, ki jo vodi v ta namen ustanovljena zadruga Caracola. Zgledno urejena prenočišča za brezdomce so posledica akcij beneških aktivistov, ki so v preteklih mrzlih zimah izvajali zasedbe železniških postaj, ki so svoja vrata zapirala ob polnoči. Kakšnih sto aktivistov je namreč z nočno zasedbo čakalnic preprečevalo, da bi v zimskih nočeh na ledeni mraz metali brezdomce. Danes je akcija pomoči brezdomcem doživela napredek, saj ob finančnih subvencijah mestnih oblasti zadruga Caracola s svojim kombijem vsak dan po beneških ulicah pobira brezdomce in jih vozi v socialni center, kjer jih postrežejo s čajem in jim ponudijo tople odeje. "Ugotavljamo, da so na ulici celotne družine. Med brezdomci so tudi mame z otroki," me podučijo, ko povprašam po namembnosti igral na lično urejeni zelenici pred brezdomskim hostlom. Po sprehodu mimo ograjenega prostora, kjer so v času Global meetinga na svoje lastnike čakali razpoloženi štirinožci, mi predstavijo še vsebine manjše barake, ki stoji v neposredni bližini. Tamkajšnja aktivistična mreža je pred časom zahtevala nadomestne lokacije za prebivalce dveh bližnjih neurejenih romskih naselij. Čeprav so pozivi naleteli na posluh odgovornih - beneške oblasti so namreč našle nove prostore za več sto Romov, sta vseeno ostala nerešena primera dveh družin, ki sta dobili začasno nastanitev v Rivoltu. Ko se odmaknemo viličarju, s katerim je suvereno upravljal aktivist, nas pot pripelje do vhoda v klub Nitepark. Ker so bila tla zaradi čiščenja umazanije s petkove zabave še mokra, se ustavimo le ob šanku, kjer preverimo ceno piva v italijanskem skvotu. Dva evra malo in tri evre veliko pivo ni cena, ob kateri bi dobili občutek znižanja, vendar pa je treba povedati, da se šank v italijanskem zasedenem klubu radikalno razlikuje od tovrstnih zadev pri nas. Obiskovalcu je namreč v nasprotju z Ljubljano, kjer smo obsojeni na toplo pivo iz pločevinke in kislo vino iz plastičnega kozarca, na izbiro pestra ponudba žganih pijač, ki ji družbo dela nekaj vrst piva, ki se v orošenih steklenicah drenjajo v lepo osvetljenih hladilnikih. Lekcija za metelkovce.

Po sprehodu mimo aktivističnega štanta, ki je pripravljal čisto pravi kebab, vstopimo v glavno Rivoltovo koncertno dvorana, kjer je sedelo množično slušalstvo Global meetinga. Tri do štiri tisoč ljudi naj bi bila njena koncertna kapaciteta, vendar je kljub temu najbolj množične koncerte obiskalo tudi že pet tisoč ljudi, so mi zagotavljali aktivisti. Koncerti in gostinska ponudba so glavni vir prihodkov centra, ki očitno dobro razporeja denar. Za šankom, ki deli veliko dvorano na dva dela, stopimo v dnevni prostor za druženje. Številne lepo ohranjene mize in namizni nogomet so bolj kot na zasedeno hišo spominjale na profiten ljubljanski kafič. Ko pa smo dobili še dovoljenje za ogled kuhinje, je postalo jasno, da italijanski aktivisti za nekaj debelih let prehitevajo svoje kranjske somišljenike. Poleg štedilnikov in hladilnikov, ki smo jih vajeni v komercialnih gostiščih, nas je v kuhinji presenetila čisto prava peč za pice, ki so obiskovalcem Rivolta na voljo vsak konec tedna. Po malem točenem pivu si ogledamo še osrednjo stavbo, kjer je urejena čitalnica s knjižnico. Ta je tisti dan služila kot prodajni prostor za ves mogoči aktivistični merchenidise. Poleg čtiva skoraj izključno v italijanščini ste si lahko kupili majice, ki so jih pletle zapatistične borke, nabavili ste si lahko škornje, v katerih se borijo zamaskirani zapatistični vojaki, kot je bilo opaziti pa so hit aktivistične ponudbe postala platnene torbice, ki pozivajo k zamenjavi njihovih polivinilastih sester.

Miting

Pred začetkom vsakega novega predavanja v sklopu Global meetinga je osebje Rivolta pristopilo do vsake skupine, ki je posedala na klopeh pred dvorano, ter posebej in vljudno naznanilo začetek nove lekcije. Češ, saj se nismo zastonj trudili pri organizaciji tako velike zadeve. Truda aktivistom res ne moremo očitati, saj je bila reč povsem podobna klasičnim konferencam na državniški ravni. Z osebnim dokumentom ste dvignili slušalke za prevajanje, aktivisti so iz sosednje sobe v glavno dvorano napeljali topel zrak, med predavanjem je bilo prepovedano kajenje. Prvi, petkov dan srečanja je poslušalstvo iz prve roke dobilo predstavitev avtonomnih gibanj v Latinski Ameriki. Govoril je mehiški novinar, argentinski profesor, kolumbijski aktivist … Iz prve roke je kakšnih petsto aktivističnih slušateljev slišalo tudi za azijske tegobe v času kapitalističnega razcveta, o katerih sta govorila univerzitetna profesorja iz Indije in Kitajske. Na dan našega obiska je beseda najprej tekla o avtonomnih socialnih bojih v ZDA. Stanley Aronowitz, profesor sociologije z newyorške mestne univerze, je recimo govoril o nujnosti ustvarjanja nove ameriške levice: "Demokrati bodo zmagali na naslednjih volitvah, vendar ne bodo rešili temeljnih socialnih problemov, niti ne bodo prekinili politike unilateralizma. Ker so demokrati v resnici sredinska desnica, sem pred časom v New Yorku organiziral konferenco na temo nove levice. Prišlo je več sto ljudi iz vsega sveta, vendar o naši konferenci ameriški mediji niso poročali," je povedal ameriški profesor in se pošalil, da v ZDA na žalost nimajo italijanskega Manifesta. Po lekciji novega ameriškega upora je sledil odmor za kosilo, ki so ga delili v povsem na novo opremljeni dvorani. Tudi gurmanska ponudba italijanskih aktivistov se radikalno razlikuje od naše, saj aktivisti niso stregli za Slovenijo značilne zelenjavne čorbe, ampak ste si lahko postregli z rezinami ohlajenega rostbifa, vegetarijancem pa so šle v slast dobro pripravljene testenine, špinačna priloga in seveda sveža solata. Vse postreženo na pladnju, ki ga je pokrival ekološko prijazen recikliran papir. Ker so bili topli obroki pripeljani od zunaj in jih je bilo treba prodati, nam ni uspelo poskusiti skvoterske pice, saj je v času kosila niso pekli.

Pred naslednjo lekcijo se ustavimo in preverimo štante, kjer so aktivisti predstavljali svoje dejavnosti. Z grškimi anarhisti in kurdski borci za človekove pravice kaj prida nismo mogli govoriti, saj jim angleščina ni šla od rok, več smo izvedeli od aktivistov, ki so s propagandnim gradivom pozivali k zaprtju bližnjega letalskega oporišča Dal Molin. Veliko dela so imeli tudi predstavniki socialnega centra iz mesta Trento, ki se je pred dnevi znašel na udaru oblasti, saj so izvajali mobilizacijo za prihajajoči nacionalni protest v podporo aktivistom.

Po kosilu je besedo dobil bližnjevzhodni protikapitalistični boj. Po predstavitvi egiptovskega aktivista, ki ureja spletno stran www.manalaa.net, je besedo dobil židovski aktivist Uri Gordon iz organizacije Anarhisti proti zidu. Skupna akcija Palestincev in Izraelcev je bila beseda, ki jo je anarhist največkrat ponovil, ko je govoril o načinu konfrontacije z okupacijsko politiko Izraela. Po predavanjih o kurdskem boju proti militantni turški politiki je prišel na vrsto najbolj zanimiv del sobotnega dela Global meetinga, saj so se v krog posedli evropski aktivisti, ki bodo skušali prekiniti junijsko zasedanje skupine G8 v Rostocku. Po načelu odprtega mikrofona je vsakdo lahko dobil besedo in podal svojo različico najboljšega načina mobilizacije zoper nepravičnost kapitalistične ureditve. Sebastian iz Koebenhavna je tako z množico delil nekaj nedavnih izkušenj iz bitke za skvot Hungdonsuset: "Nismo se borili samo za pravico do stanovanja, borili smo se za pravice emigrantov, proti kriminalizaciji islama, mladih ljudi …Zaradi tega boja bomo vsi močnejši in bolj povezani." Govornik iz Nemčije je na kratko predstavil načrt kontra G8 sumita, ki je precej pogumen, saj aktivisti obljubljajo kot antipod formalnemu srečanju G8 vse od predavanj, delavnic pa do zapor cest, ki bodo vodile k voditeljem najbogatejših držav sveta. Govornikova berlinska kolegica Andrea je v podobnem duhu prisotne pozvala: "Ko se organiziramo na globalni ravni, gremo lahko z našim bojem mnogo dlje. To je razlog, zakaj je prihodnost v naših rokah." Besedo so si tako podali številni aktivisti s skupnim sovražnikom - kapitalizmom, mi pa smo počasi zapustili Rivolto in odšli v Ljubljano, kjer se je še vedno diskutiralo o legitimnosti zasedbe zapuščene tovarne Rog.

Siniša Gačič