Po objavi mednarodnega priporočila Maribora za Evropsko prestolnico kulture leta 2012 je skupina za pripravo ljubljanske kandidature javno predstavila svoj program.

Evropska prestolnica kulture (EPK) leta 2012 naj bi bil Maribor s petimi partnerskimi mesti (Velenjem, Slovenj Gradcem, Mursko Soboto, Novim mestom in Ptujem), in sicer po strokovnem priporočilu mednarodne ocenjevalne komisije za presojo vlog in izbor mesta za nominacijo za EPK (v dosedanji konkurenci z Ljubljano, Celjem in Koprom), o čemer smo že izčrpno poročali. Priporočilo sta uradno objavila, naj še spomnimo, predsednik komisije, Luksemburžan Guy Dockendorf in minister za kulturo Vasko Simoniti v začetku tega tedna na ministrstvu za kulturo RS v Ljubljani, s tem da je priporočilo v bistvu le strokovno napotilo ministrstvu in vladi RS, da naj bi nominirala Maribor za EPK 2012, pa da bo pred nominiranim mestom še dolga pot nadaljnjih predstavitev in nominacij pri evropskih instancah.

Dan po objavi priporočila, v torek, 24. aprila, opoldne je skupina za pripravo ljubljanske kandidature za EPK 2012 izvedla v atriju ljubljanskega Mestnega muzeja sicer že pred objavo načrtovano javno predstavitev svojega programa EPK: Ljubljana 2012, mesto v dialogu. Skupino vodi Nevenka Koprivšek iz ljubljanskega zavoda Bunker za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev, člani pa so znanstvenica in koordinatorica evropskih projektov Jana Kolar, krajinska arhitektka Maja Simoneti ter arhitekt in namestnik načelnice oddelka za kulturo ljubljanske občine Tomaž Brate.

Na dobro obiskani predstavitvi je uvodoma ljubljanski podžupan Jani Möderndorfer pritrdil izjavi Koprivškove, ki nam jo je dala ob objavi priporočila, da bodo vsekakor nadaljevali omenjeni program kot strateški kulturni načrt mesta, saj zaradi priporočila Maribora niso in ne bodo odnehali. Prepričani so celo, da je najboljši, ne glede na končni izid razglasitve EPK 2012. V načrtu je, da bi s kulturo in skozi njo spodbudili dialog z meščani ter urbano regeneracijo na vseh mestnih področjih, recimo, v arhitekturi, turizmu, urbanizmu in tudi v socialni dejavnosti.

Socialno zavedanje kulture naj bi bilo na zelo nizki stopnji, je menila Koprivškova, s tem da kultura lahko zelo veliko prispeva prav na socialnem in tudi ekonomskem področju. Tomaž Brate je med številnimi programskimi projekti izpostavil umetniško četrt na območju nekdanje tovarne Rog, vključno z obstoječo arhitekturno dediščino in novogradnjami. Simonetijeva je opozorila na pomen kulture tudi v prostorskem oblikovanju oziroma urejanju ter med projekti omenila tako imenovani Zeleni prstan okoli Ljubljane ali Pot spominov in tovarištva, ki je površinsko že največji park in omogoča tudi vedno nove kulturne prireditve. Koprivškova pa je dodala, če je Zeleni prstan že zelo blizu tovrstni uresničitvi, da bo še veliko treba za celovito uresničitev, denimo, krajinskega parka Barje.

Programskih projektov je po besedah snovalne skupine ogromno, ob odločitvi mednarodne komisije, da priporoča Maribor, pa ne smejo izgubljati optimizma. V predlaganem programu je predvidenih 40 milijonov evrov programskih stroškov, ne upoštevajoč investicije. Kakor je v zvezi s priporočilom Maribora komentiral umetniški vodja in direktor Festivala Ljubljana, Darko Brlek, ne bo tragedija, če Ljubljana ne bo Evropska prestolnica kulture 2012, temveč je pomembno, da bo ljubljanski program uresničen, po možnosti do leta 2012. Program naj bi že v osnovi bil najrealnejši med prijavljenimi za EPK 2012 tudi po mnenju ljubljanskega župana Zorana Jankovića, odločitev ministrstva za kulturo in vlade, katero mesto bosta nominirala, pa naj bi pokazala odnos državnih oblasti do lastne prestolnice, četudi naj pri tem šlo za tako imenovano kulturno-politično decentralizacijo naše države.

Uroš Smasek