Petek, 21. 4. 2006, ob 18:00 v 2 nadstropju Roga pogovor z Ravijem Sundaram, soustanoviteljem www.sarai.net iz Indije. Pogovor bo v angleščini (moderira Mapla Razsa).

Seraj je orientalska beseda, ki pomeni javni prostor, ki utrujenemu popotniku nudi zatočišče, gostoljubje in okrepitev za nadaljnja potovanja. Kot trg v Sloveniji ali zocalo v Latinski Ameriki je seraj v Pakistanu, Bangladešu, Indiji in drugod po Orientu javni prostor družbenega delovanja, zbirališče soodločanja, srečevanja komunikacije in druženja. Konec dvajsetega stoletja pa so le še redki prebivalci Delhija poznali običaj srečevanja v serajih - podobno kot je skoraj povsem izumrl pomen trga v Sloveniji in drugih evropskih državah. Kapitalistično drobljenje družbenih vezi je v urbanem okolju izraziteje kot v lokalnih skupnostih zabrisalo javne prostore, mesta druženja in menjave družbenih praks. Upadanje kritiene kulture in elovekove ustvarjalnosti sta zaradi nemožnosti družbene in politične artikulacije vse bolj nadomeščala nasilje in konfliktnost. Odgovore in rešitve na porast družbenega nasilja je mesto po nasvetih ministrstev, strokovnjakov, akademikov, represivnih organov, nevladnih organizacij idr. reševalo z množenjem restriktivnih metod, vendar ta praksa ni vnašala kohezije v napeto urbano okolje. Nasprotno - družbene konfliktnosti so se povečevale.

Še preden so teoretiki »znanstveno« potrdili, da je stopnjevanje družbene neskladnosti najbrž posledica pomanjkanja javnega prostora, so ulice preplavile nove politične prakse - nove oblike protestov, uličnih teatrov, manifestacij in artikulacij. Pojavili so se alternativni, neodvisni, avtonomni mediji, vzniknila je neodvisna umetnost, telefonske govorilnice so se spremenile v ulične kavarne, internetne kafeje, zapuščene stavbe v teoretska stičišča, umetnost se je iz galerij, muzejev in drugih institucij preselila na ulico, kjer prav tako raste eksperimentiranje z novimi tehnologijami. Mesto kot prostor in kot ideja sta naplavila refleksija in raziskovanje, s tem pa tudi artikuliranje, kar je prispevalo k nenadnemu upadu konfliktnosti.

Delhi je potreboval prostor, ki bi s podobnim gostoljubjem in možnostmi kot nekdaj seraj, sprejel raznovrstne družbene prakse, ljudem ponudil možnost izmenjave življenjskih zgodb in stisk, od vsakdanjih pomenkov o delu in zabavi do ustvarjalnih, teoretskih idr. razprav. Podobno kot vsa urbana središča je potreboval prostor, kjer bi se lahko srečali raziskovanje, reprezentacijska praksa in aktivizem. Raziskovalci in ustvarjalci, ki so bili pobudniki programa seraj, so vse tri prakse prepoznali v stičiščih različnih ustvarjalnih področij (kritična kulturna praksa, digitalna umetnost, dokumentarni film, zgodovina kina, urbana kultura in politika, nova teorija medijev, internet in software kultura). Namen ustvarjalcev seraja je bil, da postanejo integralen del sodobne urbane kulture v Delhiju, da vzpodbujajo interdisciplinarne raziskave o urbani politiki, kulturi, medijski zgodovini in praksi, promovirajo copyleft idr. antikapitalistične oblike uečenja in druženja ter gostoljubje materializirajo za planetarno javnosti. Vsebinsko so readerji doslej odprli pet širokih tematik (podroeje javnega, mesto vsakdanjega življenja, oblikovanje tehnologij in krize medijev ter direktne akcije). Kritično raziskovalno teoretsko delo, je združilo dve komplementarni področji: razumevanje medijskega prostora v urbani javni praksi in refleksijo prezentiranja in tehnologiziranja mesta.
(M.G.)

Ravi Sundaram is a Fellow at the Centre for the Study of Developing Societies, Delhi and Co-Director of the Sarai programme on media and urban culture (http://www.sarai.net/). His work deals with the intersection of the city and contemporary electronic cultures, issues of legality and non-legality, and new conflicts around property and the electronic commodity. Sundaram has spoken and presented on these issues in India and around the world; his essays have been translated into 14 languages. In Sarai, he works with the research project Publics and Practices in the History of the Present, which examines the emerging inter-media junctions in Indian cities. He has co-edited the critically acclaimed series: the Sarai Readers: The Public Domain (2001), The Cities of Everyday Life (2002), Shaping Technologies (2003), and the new Crisis Media (2004). Sundaram has taught in universities in India and the United States.