Dnevnik, 8. 4. 2008 - "Pridobili smo si posestno pravico!"

Poslal-a Mitar, Tor, 08/04/2008 - 22:24

Le nekaj dni po obisku župana Zorana Jankovića so uporabniki nekdanje tovarne Rog praznovali drugo obletnico zasedbe opuščenih prostorov. Ob tej priložnosti so pripravili 72-urni neprekinjeni program, a se je na večer dogodka odvil podoben scenarij kot ob prvi obletnici zasedbe, ko je župan poostril nadzor nad gibanjem po območju tovarne in s tem onemogočil vstop obiskovalcev.

Kljub temu se Aleš Košir, eden od organizatorjev aktivnosti v Rogu, spominja, da je bil Janković nad delovanjem sprva navdušen: "Koncertna dvorana je ena najlepših dvoran v Ljubljani in tudi župan ni mogel skriti navdušenja, ko jo je prišel pogledat." Iz dvorane so morali uporabniki najprej odpeljati velike količine odpadkov, vendar so v enem letu in pol delovanja na njenem odru gostili 250 skupin, s čimer se ne more pohvaliti nobeno drugo prizorišče v prestolnici. S podobno uspešnim delovanjem se lahko pohvali Galerija Vsemu navkljub, kjer so v letu in pol gostili 28 razstav, med katerimi se najde nemalo tujih in slovenskih sodobnih avtorjev z mednarodnim slovesom. "Rog je postal pomemben kulturni in socialni center, kar priznavajo mnogi posamezniki, javne osebnosti, mreže in institucije v Evropi," pravi Andrej Kurnik, predavatelj politologije na Fakulteti za družbene vede in eden od predstavnikov uporabnikov nekdanje tovarne.

Kot vsak začetek pa tudi tisti ob "zasedbi" Roga ni bil preprost, saj so morali uporabniki prostore najprej temeljito očistiti. "Rog je bil prava ekološka bomba in je dolga leta škodoval vsem prebivalcem tega dela mesta. Odvoz smeti in kemikalij naj bi stal več 10 milijonov tolarjev, ki jih je prispevala nekdanja mestna upava, mi pa smo čiščenje opravili lastnoročno," pravi Aleš Košir. Uporabniki od takrat tovornjake in deponijo pri čiščenju prostorov plačujejo sami, je povedal eden od uporabnikov Irfan Beširević, četudi znese strošek enkratnega čiščenja kar 500 evrov. Največ ga zberejo z donacijami, ki jih pobirajo v vseh Rogovih kulturnih in socialnih centrih ter ob vseh dogodkih, najbolj uspešno na koncertih. "Ljudje radi donirajo, ker se zavedajo, da brez njihove pomoči sploh ne bi bilo prireditve." Organizacija enega dogodka jih stane približno 100 evrov, pravi Košir, občutno več pozimi, ko velik strošek predstavlja ogrevanje.

Z občino sicer uporabniki Roga razen ustnih nimajo nobenega drugega dogovora. "Med volilno kampanjo je Janković zagotavljal, da vsaj še tri leta v Rogu nima nobenih načrtov, vendar so se takoj po tem, ko je dobil mandat, začele grožnje z zaprtjem," pojasnjuje Aleš Košir in dodaja, da komunikacija nasploh ni lahka in da kljub temu, da lahko župana kadarkoli pokličejo, do uradnega in za obe strani sprejemljivega dogovora ne pridejo. "Želeli bi prevzeti odgovornost na svoja ramena, že večkrat smo predlagali, da bi tudi za priklop elektrike plačali sami uporabniki, za kar bi potrebovali njegovo soglasje, a občina predloga ne sprejme."

Želje rogovcev so jasne

Andrej Kurnik dodaja, da so njihove želje povsem nedvoumne ter da v prvi vrsti želijo, da občina preneha s politiko istočasnega toleriranja in oviranja, "ki sloni na upanju, da bomo rogovci zaradi nemogočih razmer za delovanje preprosto izginili". V Rogu so na osnovi prostovoljstva nastali številni kulturni, socialni, izobraževalni in raziskovalni programi, ki nesporno izražajo potrebe mesta, zato uporabniki od MOL pričakujejo, da te programe podpre. "Pri tem zahtevamo, da se spoštuje avtonomija organiziranosti kolektivov in skupnosti, ki razvijajo programe."

Kot poudarja Košir, so z občino že večkrat uskladili svoje želje, vendar do podpisa dogovora nikoli ni prišlo. "Sicer pa imamo tudi v naši ustanovni listini zapisano, da v Rogu ne bivamo, česar se držimo, in tudi bratje svobode pri nas niso bivali, kakor nam je bilo očitano." Košir pravi, da Bratstvu svobode gostoljubja v nobenem primeru ne bi odrekli, saj je prav sprejemanje in sožitje temelj delovanja Roga, od katerega ne želijo odstopiti. "Zgodba z bratstvom je pravzaprav smešna, saj so fantje najprej obiskali občino, kjer jim je tajnica poštempljala dokumente in jih odslovila, kljub temu, da se vsa mesta vključno z župani njihovega obiska razveselijo in ga štejejo v čast." Košir pravi, da Bratstvo svobode kot 500 let staro cehovsko združenje s svojim obiskom običajno zbuja pozornost, za razliko od Ljubljane pa v drugih mestih na naslovnice časopisov romajo zaradi svojih veščin in energije, ki je vedno pozitivna. "Imajo zlate roke, saj so takoj ob prihodu v Rog v samo nekaj minutah zamenjali pokvarjena vrata in v nekaj urah popravili celo nadstropje oken."

Na MOL še naprej vztrajajo, da je bil dogovor o nebivanju v prostorih tovarne kršen in bodo na podlagi tega "resno razmislili o izpraznitvi objektov in zaprtju območja tudi za dnevne aktivnosti začasnih uporabnikov". Na MOL zagotavljajo, da so bili za dialog zmeraj pripravljeni (kar naj bi dokazovalo sprejemanje dogovorov ter sodelovanje pri določitvi objektov za rušenje, s ciljem poskrbeti za varnost uporabnikov), vseeno pa se rogovci strinjajo, da dosedanji dialog ni prinesel zadovoljivih rezultatov ter da želje uporabnikov pri tem niso bile zadostno upoštevane. Z MOL nismo prejeli odgovorov na vprašanji, zakaj komunikacija ne poteka zadovoljivo za obe strani ter kakšno stališče zavzema občina do jasno izražene želje rogovcev po čim večji avtonomiji pri upravljanju.

Pridobljena pravica do "bivanja"

Košir je opozoril, da mediji za piko na i vsem težavam, ki jih pestijo, objavljajo "plačane članke", ki poskušajo očrniti rogovce. "Brezplačnik Dobro jutro je objavil članek, poln nepreverjenih informacij in špekulacij, ne da bi kdorkoli prišel iskati informacije med nas, ki tukaj delujemo." Košir je razočaran nad člankom, saj naj bi ta poskušal odgovornost za vse probleme Trubarjeve preložiti na ramena uporabnikov, pri čemer je prepričan, da se je isto dogajalo že pred zasedbo Roga, "vendar smo zdaj mi dežurni krivci in grešni kozli, na katere lahko pokažejo vsakič, ko se v katerem od stanovanj v bližini zgodi vlom ali prihaja v okolici do vandalizma". Košir se strinja, da je ta del Trubarjeve od zasedbe nekoliko bolj živahen in občasno tudi glasen, saj je bila 15 let vse od prenehanja delovanja tovarne tukaj v samem centru mesta popolna tišina. "Poskrbeli smo za to, da ne motimo stanovalcev, saj smo koncertno dvorano dobro izolirali, se pa tudi pri nas kot na vsakem zabavnem dogodku zmeraj najde kdo, ki je bolj glasen." Aleš Košir meni, da bo tukajšnjim stanovalcem bistveno manj všeč hrup, ki bi nastal ob morebitnih rušenjih in novogradnjah, ki jih napoveduje občina. "Najprej lahko pričakujejo večmesečen ali bolj verjetno večleten hrup v času gradenj, trajno pa bo območje postalo živahno, če bodo objekti zares namenjeni komercialnim dejavnostim."

Mesto ni podjetje in župan bi moral imeti pri vodenju več čuta za socialna in kulturna vprašanja, pravi Košir, ki se kot drugi Rogovci zaveda, da ne ustvarjajo profita ter obenem zasedajo eno bolj prominentnih lokacij v mestu, zaradi česar jih ne čudi, da so trn v peti mestnim oblastem. "Ta objekt je bil dolga leta prazen in v tem času bi lahko našli upravitelje ter iz njega kaj naredili, a niso. Šele zdaj je v prostorih spet življenje, kar je naša zasluga. Ven nas občina ne more vreči, saj smo si v tem času s svojim delom in rezultati dela pridobili posestno pravico." Košir dodaja, da je praznih objektov v Ljubljani čez tisoč in da prav ti delajo mestu največjo škodo. "Če bi občina te prostore prepustila v uporabo ljudem za nekomercialno uporabo, vsaj izgube z njimi ne bi več imela. Imela bi kulturo, kar je konec koncev največ, kar si lahko sodobno kultivirano mesto želi."

Kot poudarja Andrej Kurnik, si želijo sedanji uporabniki Roga pri odločitvah o njegovi prihodnosti aktivno sodelovati, zato pričakujejo, da MOL imenuje kompetentne posameznike v delovno skupino, ki bo izdelala konkreten načrt, kako omogočiti obstoj avtonomnih kulturnih in socialnih prostorov, pri čemer naj skupino sestavljajo tudi predstavniki začasnih uporabnikov in uporabnic Roga ter drugi zainteresirani.

Mojca Pišek

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj V medijih