Ob obletnici izbrisa 18.305 oseb iz registra stalnih prebivalcev se začenja teden izbrisanih. Ti še zmeraj pričakujejo popravo krivic.Bistvena zahteva: Retroaktivna vrnitev statusa

Njihove zahteve ostajajo izvedba neodvisne preiskave o izbrisu, retroaktivna vrnitev statusa in ustrezna kompenzacija krivic. Kot je dejal predstavnik Amnesty International Slovenije Blaž Kavčič, "izbris in njegove posledice nedvomno predstavljajo hudo kršitev človekovih pravic". Spomnil je tudi na odprto pismo, ki so ga januarja v zvezi s tem naslovili na premierja Janeza Janšo, a odgovora do danes niso dobili.

Izbrisani: Edino upanje pritisk mednarodnih institucij

Neža Kogovšek, predstavnica Mirovnega inštituta, ki je zahteve izbrisanih javno predstavila, opozarja tudi na to, da se bo Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu v kratkem odločilo, ali bo obravnavalo tožbe enajstih izbrisanih proti Sloveniji. Poleg tega se je Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije tudi že odločilo poslati poseben poziv mednarodnim institucijam, saj menijo, da njihov pritisk zanje pomeni edino upanje.

MNZ: Večina izbrisanih si je status že uredila

Na trditve nevladnih organizacij, ki zagovarjajo izbrisane, pa so se že odzvali na ministrstvu za notranje zadeve, kjer poudarjajo, da je edina primerna rešitev tega vprašanja sprejem ustavnega zakona. Negov osnutek je vlada pripravila oktobra 2007, vloge pa bodo obravnavane posamično. Na ministrstvu še opozarjajo, da je bilo osebam brez statusa do zdaj ponujenih veliko možnosti, da si status uredijo, kar je večini tudi že uspelo. Zaradi razpada SFRJ-ja nihče ni ostal brez domovine, saj je Slovenija z zakonom o državljanstvu omogočila princip kontinuitete prejšnjega državljanstva, še dodajajo.

E. S.