Ste morda v tej podalpski zakuhi, imenovani Slovenija, pričakovali, da boste v ušesa prejeli godbo, ki je v svoji osnovi dedič zvočnih avantgard, a očiščeno pretiranih intelektualnih podtonov in togih konceptualnih not? Godbo, ki se lahno, iskrivo in z obilico hudomušnosti prepušča spontanemu drncu, v katerem ne manjka bizarnih prekopicevanj žanrskih prvin in slušnih zavajanj? Godbo, ki hodi v enakomernem koraku s podobnimi glasbenimi umotvori podtalnega značaja v tujini, skratka godbo sodobnega značaja, ki pa v sebi nosi preveč izbranih glasbeno zgodovinskih stranpoti, da bi ji rekli trend?
Dobrodošli v glasbeno eksperimentalni cirkus SALAMANDRA SALAMANDRA ...
LukaZ (Radio Študent)

Salamandra Salamandra music is a heir of avant-garde sonorities, but purified of overtly intellectual overtones and rigid conceptual notes. Salamandra Salamandra music waggishly sweeps into spontaneous trot, full of bizarre genre somersaults and auditory mischief. Salamandra Salamandra music walks side by side with similar subcultural works of art abroad, encompassing too many eclectic sideways to be called a trend. Welcome to the experimental music circus named Salamandra Salamandra!
LukaZ (Radio Student)

SALAMANDRA SALAMANDRA

se bodo tokrat v koncertni dvorani v Rogu predstavili v drugačni postavi.
Zasedba se je od zadnjič (povezava do informacij) spremenila.
Neža je v Barceloni, v bendu pa je še Feo na vokalu.

SALAMANDRA SALAMANDRA – KRITIKE, RECENZIJE

1)ROCK ON NET
Salamandra Salamandra, pri katerih se sicer velika imena kar sama od sebe naštevajo, a to ne vpliva na originalnost te skupine na našem ozemlju. Izgubljeni session Milesa Davisa, freak out Amona Duula, izgubljeni brat skupine Can, ali pa je posredi celo sam Sun Ra? Zanimiv, nestrukturiran tok zavesti, ki na trenutke spominja na free-jazz, drugič spet na najbolj abstraktne jazz-rock eksperimente. Definitivno pespektivno. Čakamo in hočemo več.
(Matjaž Gerenčer, RockOnNet, 2004)
When talking about Salamandra Salamandra great names in music crop up on their own accord, but that doesn't diminish the originality of this group. Miles Davis' lost session, Amon Duul's freak out, lost brother of Can group, or is it Sun Ra's doing?
Interesting, unstructured stream of consciousness that reminds on free jazz and the other time on the most abstract jazz experiments. Definitely a perspective band. We want more! (Matjaz Gerencer, RockOnNet, 2004)

2)RADIO ŠTUDENT
Brkljanje: francoski strukturalistični antropolog to besedo uporabi za tisto početje, s katerim domači hišni mojster po hiši postori kaj potrebnega z orodji, ki so ravno pri roki, čeprav jih s tem odtuji njihovemu prvotnemu namenu. Drugače: brkljajoči mojster razpolaga z omejenim številom orodij, ki so 'pri roki', in jih torej uporabi na popolnoma kontingenten način – za namene, ki niso vpisani v orodja sama, pač pa jih določa mojstrov želeni učinek. Salamandrovce tako lahko razumemo kot nekakšne mojstre, ki pri svojem početju sicer uporabljajo instrumente, a pri tem njihova tehnična raba ni nujno taka, kot jo mojstri uporabljajo. Vendar ima uporaba besede 'brkljanje' tudi teoretski namen: omenjeni antropolog jo uporabi, da bi opisal mitično misel v razmerju do znanstvene – mitično kot to, kar je prvotno, pred znanstvenim, kar se v prevladujočih diskurzih imenuje tudi 'primitivno'. Ravno v tem bande salamandrovcev ne moremo opisovati z nalepkami glasbene industrije, čeravno je njihovo početje lahko tudi zakoreninjeno.
Tekst spisal: Aleš
Vir - Radio Študent, 2005

3) Vtisi s koncerta:
Plahuta opisuje:
"To je bila prava glasbena bonboniera za glasbene sladokusce. V prvem delu so prikazali fantastično, nekoliko zateženo glasbo, kar ni ravno za vsakega poslušalca (sej veste, jazz…:), vendar tistim, ki je pa to všeč, smo pa doživeli prvovrsten koncert. Drugi del se je pa izkazal za fenomenalno dobrega, saj so z raznimi efekti in odličnim igranjem inštrumentov pričarali čarobno vzdušje, v katerega nas je padlo nekaj ljudi. Pri tem koncertu sem občutil toliko čustev; ljubezen, žalost, veselje… poleg takih čustev sem občutil prisotnost krogov v ambientu, saj je to pričarala kitara z efektom (flanger), da je zvok kar krožil.
Dogodil se je pač izvirni koncert, kjer smo videli vrhunske glasbenike z odličnim tehničnim znanjem, pa še filing majo taprav. Takih koncertov se nam manjka, pa si jih še želimo; vsaj občasno!"
plahta
Vir: Plahta, Igrisce, 2006
A CONFESSION OF A LISTENER... 

This was something for music gourmets. In the first set they’ve shown fantastic, yet a bit ‘heavy-going’ music that is not up to anyone’s liking (you know – jazz and stuff:). However, the ones who appreciated this sort of music were in for a treat. Second set proved to be phenomenally good – with various effects and magnificent musicianship Salamandra Salamandra has created magical atmosphere to which many of us tuned in. I have sensed many feelings during this gig – love, sadness, happiness…Besides all these feelings I’ve sensed the presence of circles in the ambient – it might have been the guitar effect (flanger) that made the sound circle around. This was a very original gig where we’ve witnessed top-notch musicians with a great technical knowledge and a real feel for music. There’s a lack of this kind of gigs, although we want more of them, at least at times.

4)(Z)godbe z roba
Da sta T'min in njegova okolica že leta plodno gojišče prav posebnega pogleda na glasbeno sceno in prostor, kjer se rojevajo samosvoje godbe, je znano že dolgo. Ni naključje, da v tem multižanrskem kotlu, kjer je lahkotno preskakovanje glasbenih okvirov prej zaželeno kot ne (skupni imenovalec in živ primer se kaže v trdoživem festivalu Sajeta), živi dvoživka, imenovana Salamandra salamandra. Kvintet improvizatorjev, glasbeno eksperimentalni cirkus, kot ga tudi imenujejo, uteleša samosvojost, ki jo je težko spraviti v kakršenkoli kalup in ji nalepiti katerokoli oznako.
Tokrat so s svojimi zvočnimi (z)godbami na Mostovni jezdili ohromljeni in okrepljeni hkrati. Pogrešali so dva manjkajoča člana, zato pa je praznino dejavno zapolnjeval legendarni pesnik Ivan Volarič Feo. Zgolj enostransko lepljenje poezije na glasbene podlage je včasih lahko dvorezen meč, a je omenjena združba zadeta kombinacija. Ne Salamandra ne Feo ne priznavajo robov in omejitev, tako da lahko drug drugega le dopolnjujejo. Mostovna je (po pričakovanju) doživela hudomušno in igrivo glasbeno-pesniško popotovanje, ki se je razprostiralo od kaotičnega hrupa in eksperimentalnega jazzrocka do ustvarjanja čisto posebnega ambienta eksotičnih zvokov. In če je Feo v enem trenutku na minimalistično zvočno kuliso nalagal svoje cinično-odbite verze, je že v naslednjem hropel v maniri kakšnega Toma Waitsa.
Salamandro (in z njimi Feota) so zvočne (z)godbe same nosile iz žanra v žanr, iz atmosfere v atmosfero. Ko so se rodile, so zaživele svoje življenje, njihovi kreatorji pa so jim lahko le sledili. Tudi zato ni zmotilo, ko so jim na trenutke uhajale iz rok. Nenazadnje so se tja vedno znova vračale. MITJA MARUSSIG
vir: Primorske Novice, 2008