1. Raztopina, katera vsebuje cianide (KCN), naj bo pred čiščenjem čista, prosta vsakršnih nečistoč. Ako ni, je potrebna sedimentacija (vsedanje nečistoč).
2. Potrebna je kemijska analiza cianidne odplake pred čiščenjem.
3. Potrebno je paziti, da se cianidi ne vežejo z železom ali nikljem v komplekse, ker je sicer oksidacija cianidov v cianite zelo otežkočena. Zato raztapljaj cianove soli v leseni kadi ne pa v železni.
4. Oksidacijo cianidov v manj strupene cianide izlivaj s klorovim apnom ali natrihipokloritom. Kloriraj v alkalnem mediju PH 11. Pri tem naj znaša koncentracija prostega klora 2 mgr/l. Reakcijski čas naj bo tolikšen, da pade PH na 8,5, potem dodaj raztopino FeSO4.7H2O, ki povzroča koagulacijo in sedimentacijo. V glavnem pa veže prebitni klor in s tem raztopino deklorira.
   Pri PH 6,5 se cianati oksidirajo v CO2 in N2.
   Pri PH 8,5 pa se kovine obore kot hidroksidi.
   Sedimentacija je nujna. V kolikor pa še ostane plavajočih koloidov v raztopini, jih odstranimo s filtriranjem.
5. Tako očiščeno odplako razredči (1 : 10) in spusti v kanal.

Vir: Navodila za čiščenje strupenih cianidovih odplak (31. 1. 1966), istovetna z originalom (13. 11. 1954)