Evo vam link do fotografij s koncerta dua Blue Train in jam po njem. Slikal jih je Bojan Stepančič, sledijo pa jim še druge fotografije istega avtorja.

http://bophot.blogspot.com/2009_01_01_archive.html

The best! Pianino nam je Jože uglasil, tako da je Petko lahko igral nanj. Za tonsko probo sem si vzel veliko časa, kar se je na koncu izkazalo za dobro, saj sem bil z zvokom zadovoljen. Petko mi je povedal kako naj postavim dva mikrofona za ozvočit pianino. Naredil sem tako kot je rekel, se pravi old school, probal sem z različnimi mikrofoni, ampak na koncu se je izkazala prva izbira za najboljšo, kondenzatorski overheadi iz bobnarskega kompleta mikrofonov. Tonska se je zavlekla tudi zaradi zjebane dvoranske opreme (kabli).

Fanta sta odigrala tako kot je treba in koncertno dvorano napolnila s jazzovskim filingom. Jazz dvorana. Na koncu drugega seta se je stvar prelevila v jam session, jaz sem prinesel kontrabas, tipo iz Zmajevega repa kitaro, pojavil se je še celo Martin s flavto in trobentar, ki se je udeležil zadnjega jama v sodelovanju z MetlaBluzKoruza. Proti koncu sta se na odru pojavila še Luka, ki je vzel kitaro in Franci, ki je sedel za bobne. Zadnji komad smo tko odžgali kot da je bil naš, pravzaprav smo ga tam naredili, pa še slišal se je kot en odfukan jazz brez jasne forme.

Petko in Vero sta sprašila dva seta na lastno odgovornost. Igrala sta Coltranea in en komad od Floydov. Jaz sem Petkotu, ki pozna dvoranske napotke glede avtorstva, rekel, da bi blo dobro, če bi naredila vsaj en svoj komad, Petko pa je rekel, da to je jazz. Jaz pa sem rekel, da to je ljudska glasba. Način igranja in določenosti teh skladb namreč sovpada z nekaterimi načini značilnimi za ljudsko glasbo. Tu mislim predvsem na prepletanje med danim izhodiščem in iskanjem lastnih posebnih glasbenih možnosti, ki se s tem izhodiščem ujemajo ali iz njega izhajajo. Zaradi enega od osnovnih konceptov igranja jazza, ki je improvizacija, je v njem prisoten velik, lahko pa tudi zelo velik avtorski delež, ki ga prispeva tisti, ki igra in improvizira. Vseeno je v jazzu dinamika spreminjanja skladb v času mnogo manjša kot pri ljudski glasbi, ki se prenaša po ustnem izročilu, vseeno pa tudi v jazzu prihaja do lastnih interpretacij nekaterih tem, ki potem postanejo splošno znane in uveljavljene med glasbeniki samimi. Je pa tudi v jazzu veliko avtorjev, ki delajo svojo glasbo in skladbe, kljub temu da te ne ponarodijo in jih ne igra veliko drugih glasbenikov. So že bli v Rogu. In ful dobra je muzka.