Helene je prišla z bobnarjem in basistom. Bobnar je igral na navadno bobnarsko baterijo, basist pa je imel električno bas kitaro in električni kontrabas. Helene je imela svoj mikrofon. Marko me je vprašal, če ga rabim, da dela sound, sam sem se že dogovoril z enim iz RŠ, ki se je sam javil, da pride kaj pomagat. Tipo je zaspal in ko je prišel, sem že jaz naredil sound ček, tako da sem kar jaz oddelal do konca. Za take resne stvari sem ponavadi zmeraj probal dobit koga drugega, ki je bolj profi, saj nisem hotel, da bi šlo karkoli narobe. Vseeno sem zadovoljen s soundom, ki sem ga naredil. Tudi tipo z RŠ je rekel, da je bil sound dober, in tud bend mi je rekel tako in se mi še posebej zahvalil za sound. No.
Sam koncert se je odvil v intimnem vzdušju koncertne dvorane, ki je bila kot kavarna, samo da brez kave in drugih toplih napitkov. Nedeljski večer francoskega šansona. Helen je odpela kup svojih pesmi, od katere sem si zapomnil Securite Soical, ki poje o socialni situaciji v Franciji, in kritizira politiko in predsednika. Ko je občinstvo postalo glasnejše, sem dal tudi bend bolj naglas in tud ta glasnost je bila kul, čeprav sem hotel najprej res čim bolj potiho, zato sem tud najprej rekel Jasminu naj ugasne hladilnike. Jebiga, treba se je prilagajat situaciji.
V glavnem vsi smo bli zadovoljni. Prostovoljca se sicer ni nabralo zadosti, čeprav smo se dogovorili za nizek znesek, tako da smo štukali. Prostovoljca se je zbralo pol. Helene je rekla, da pride spet drugo leto.