VORTEX PROJECT by Belma Bešlić & Bernhard Gál (An exploration of distorted time)

Poslal-a SunYa, Pon, 04/05/2009 - 02:16
14 Maj 2009 - 20:00 || 15 Maj 2009 - 01:00

Dvorana Vzdihljajev

VORTEX je interdisciplinaren projekt skladateljice/pianistke Belme Bešlić (AUT/SLO) in skladatelja Bernharda Gala (AUT). Manifestira se skozi svetlobno in zvočno projekcijo, elektronsko in akustično glasbo, animacijo, obliko glasbenega teatra in laptop koncert. Ukvarja se z manipulacijo poslušalčeve/gledalčeve percepcije časa, kar dosega s pomočjo intermedijskih sredstev izražanja.

V Tovarni Rog bodo predstavljeni moduli:
UTOPIA PLANITIA - intermedialni glasbeni performans za violino, orgle, lektroniko (Belma Bešlić)
TEXTUR - kombinacija fonografije in fotografije (Bernhard Gal)
RELIEVE - laptop koncert (Bernhard Gal)

Več o projektu najdete na: vortexproject.wordpress.com

UTOPIA PLANITIA (cca 16 min) je glasbeni koncept, ki poskuša predstaviti koncertno situacijo prihodnosti. Glavne komponente so: glasbena kompozicija (violina, orgle, elektronika), vizualizacija (video), kostumografija, svetloba in raziskovanje vesolja. Koncept obravnava teme, kot so komunikacija, napredek, želja, agnosticizem, spolnost, osamljenost itd.

OPIS
Prvič v zgodovini bo svetovno občinstvo lahko priča neposrednemu TV prenosu nastopa glasbenikov, ki nista iz istih svetov. Violinistka je na Zemlji, organist pa na Marsu, in sicer v oporišču, ki se nahaja v dolini Utopia.
Organist začne z nastopom 3,2 minuti pred violinistko, tako je občinstvo lahko priča simultanemu interplanetarnemu performansu – signal od Marsa do Zemlje namreč potuje okoli 3,2 minuti (17.07.2065 - cca. 56.000.000 km; svetlobna hitrost = 299792458 m/s ).
Izvajalca tako v bistvu ne bosta nikoli zaigrala skupaj. Njegova sedanjost je njena preteklost in njena sedanjost je njegova prihodnost...
Ta duet je časovna iluzija. Skupna “real-time” realnost ne obstaja. Občinstvo zaznava tretji čas, časovno namigovanje na nekaj, čemur bi lahko rekli ZDAJ.
Glasbena kompozicija je sestavljena iz treh delov: elektronskega Introitusa in elektronskega Exitusa.
Kompozicijska tehnika se osredotoča na ustvarjanje minimalnih zvočnih mehurčkov. Glavna forma je tok, strukture podforme (fraze, ki so v bistvu začetek in konec formalnih in dinaminčih krogov) pa simulirajo oseko in tok.
Kostum violinistke je minimalističen. Astronavtska obleka organista pa nima le konceptualne vloge: simbolizira potrebo po neodvisnem mikro prostoru, osebni biosferi, ki ščiti pred morami sodobnega sveta in nenehnem bombardiranju z informacijami. Simbolizira telesno in čustveno izolacijo, beg pred časom.

Nastopajo:
Annelie Gahl (violina), Klaus Lang (orgle), Belma Beslic (electronika).

TEXTURES
textur #1 (cca 12’)
2005, temelji na fotografijah večih letov med Dunajem in Berlinom.
textur #2 (radio ears, cca 18’)
2006, temelji na fotografijah satelitskih anten v Istanbulu.
textur #3 (cca 6’)
2009, temelji na fotografijah vodne površine v Niteróiju, Brazilija.
textur #4 (stromlinien, cca 8’)
2009, temelji na fotografijah električnih žic v Omanu.

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | koledar
Poslal-a ThDi, Pon, 08/06/2009 - 12:09

Pizda, stari, to je blo pa čist zamorjen. Zamorija! Ampak zelo intenzivna, za kar jim priznam da je nekaj na tem, čeprav sploh nisem nič štekal. Glaba je bila nekakšna ambientalna in čisto potihem, slika pa odfukancija s počasnimi spremembami. Samo za sceno sta odprla pianino, saj se jima je zdelo, da tak izgled paše v kontekst predstave.