izplacas odgovornemu za propad ogromno denarja za stimulacijo, kakor kaze...

ampak kaj naredi

!KUPUJ ZLATO!

pa cuvaj v švici...

ce si mlad 10% denarja ki ga imas konvertiraj v zlato
ce si star 50% denarja ki ga imas konvertiraj v zlato

to pocni naslednjih 10 let!

FWD....preberi............siol.net

http://www.siol.net/gospodarstvo/2009/10/james_turk.aspx - klinki za povezavo do clanka

.....opis clanka......

Ameriški ekonomist slovenskega rodu James Turk napoveduje še bolj črne dneve za ameriški dolar; njegovo usodo primerja s tisto jugoslovanskega dinarja.

V zadnjem letu so gospodarstva, finančni trgi in borze po vsem svetu doživeli hude pretrese. Mnenja strokovnjakov in prebivalcev so deljena: medtem ko nekateri že vidijo luč na koncu predora in se oprijemajo vsake dobre novice, jih ni malo, ki se bojijo, da v naslednjem letu lahko pričakujemo nove, morda celo močnejše udarce. Recesijo, ki je vsaj posredno prizadela domala vsakogar, spremljajo še nekateri ekstremni pojavi: cena zlata ravno te dni dosega zgodovinsko najvišje vrednosti, vrednost ameriškega dolarja se nevarno približuje poldrugemu dolarju za en evro (in bo to psihološko mejo morda tudi presegla), tudi nekoč zelo močan britanski funt se s svojimi padci vedno bolj približuje vrednosti enega evra.

James Turk, ameriški finančni analitik in specialist mednarodnega bančništva, financ in vlaganja, nad tem gotovo ni presenečen, saj je že pred petimi leti bil soavtor knjige »Prihajajoči padec dolarja« (»Coming Collapse of Dollar«), v kateri je napovedal zlom ameriškega dolarja. Druga, nekoliko dodelana izdaja nekaj let pozneje je že bila preimenovana v »Padec dolarja« (»Collapse of Dollar«). Turk je po osemnajstletni karieri, ki ga je vodila od različnih bank v ZDA in jugovzhodni Aziji ter do naložbenega regulatorja Združenih arabskih emiratov leta 1987, svoje poslovno delovanje usmeril v zlato in od takrat tudi piše investicijsko revijo »The Freemarket Gold & Money Report«. V Ljubljano pa ga je tudi letos privabil 3. Slovenski kongres plemenitih kovin in surovin, kjer je zbranim poslušalcem predaval o prihodnosti zlata, dolarja in evra ter pojasnil, zakaj po njegovem mnenju dolar že dolgo ni tako dober kot zlato in zakaj evro nikoli ni bil. Po predavanju si je Turk, katerega predniki po očetovi strani so se rodili v Sloveniji, vzel nekaj časa za pogovor za portal siol.net.

Zakaj ste že leta 2004 ameriškemu dolarju napovedali dokončni zlom in ali se je vaša napoved popolnoma uresničila?
Pravzaprav nisem mislil, da bo pot do današnjega stanja dolarja trajala tako dolgo. Mislil sem, da se bodo dogodki razpletali hitreje, kot so se. Časa je bilo dovolj, da se ljudje zaščitijo pred zlomom dolarja. Še vedno sem prepričan, da gre dolar v smeri zloma, ki naj bi se verjetno zgodil leta 2010 ali najpozneje leta 2011.

Ameriški dolar je že večkrat v svoji zgodovini po še tako hudih padcih uspešno okreval. Ali menite, da se mu bo uspelo tudi tokrat pobrati? Če ne, zakaj?
Razmere so sedaj precej drugačne kot nekoč. ZDA so nekoč kot država bile največji svetovni upnik, danes pa so največji svetovni dolžnik. Nekoč je svet bil bipolaren, obstajale so napetosti med ZDA in nekdanjo Sovjetsko zvezo in številne države so želele biti pod ameriško zaščito, toda sovjetske grožnje ni več. ZDA ne morejo več imeti take moči v očeh svetovnega prebivalstva in to se odraža tudi na dolarju. Razmere so se spremenile, morda še najbolj to, da ima ameriška vlada veliko večji dolg kot kadarkoli doslej, obenem pa denar porablja bolj nepremišljeno kot kadarkoli doslej. Vse težave z valutami izvirajo iz vlad, ki porabljajo preveč denarja in prav to se sedaj dogaja v ZDA.

Ali namigujete, da poti nazaj za dolar tokrat res ni več?
Nikoli ni nepovratno, toda ameriška vlada in zakonodajalci peljejo dolar po poti pokopališča valut, ki nimajo pravega kritja. Lahko bi se obrnili v smer zdravega denarja, kot to zahteva ameriška ustava, a izgubili so pregled nad tem, kaj dolar je. Politiki porabljajo denar ne da bi razmišljali, kakšne posledice imajo ta dejanja za dolar kot valuto in pot se tako nadaljuje. Morate vedeti, da se nobena oblast ne bo odpovedala pravici, da tiska denar kar tako in ameriška vlada verjame, da ima to pravico. To lahko počnete, dokler trg ne sporoči, da tega ne prenese več. In trg sedaj sporoča, da tega ne prenese več. Kitajska kupuje zlato, države izvajajo dvostranske trgovinske sporazume mimo ameriškega dolarja, nekatere države razmišljajo, da bi poleg dolarja izbrale še kakšno valuto za rezerve … Pred tremi tedni je tudi UNCTAD, organizacija Združenih narodov za trgovino in razvoj, poročal, da bi poleg dolarja potrebovali še eno valuto za svetovne rezerve. To je pomembno, kajti doslej so o tem razmišljale samo nekatere države, sedaj pa je o tem prvič spregovorila svetovna organizacija, kar bo zagotovo opogumilo tudi manjše države, ki si o tem doslej niso upale spregovoriti. Razmere za dolar so se nedvomno spremenile.

Kaj dolgoročno šibki dolar pomeni Američanom? Na kakšen način to najbolj prizadene vsakdanjik povprečnega Američana?
Šibek dolar predvsem pomeni zmanjšano kupno moč. Ameriški potrošnik skuša ohraniti svoj življenjski standard, a ne zasluži dovolj denarja, da bi to uresničil in zato si sposoja denar. To v ZDA opažamo že več kot desetletje – pa ne samo v ZDA; pravzaprav to lahko vidimo povsod in zato smo v finančni krizi. Finančna kriza je bila v tridesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja in ta je bolj podobna tisti iz tridesetih let. Priča smo pretiranemu zadolževanju in porabi, ki jima ne sledita varčevanje in proizvodnja. Ljudje so vendarle začeli varčevati, a trenutno še v dolarjih in žal ne v zlatu, čeprav menim, da se bo tudi to kmalu začelo spreminjati. Razmere kažejo, da je dolar zelo blizu hiperinflacije, podobno, kot se je to zgodilo jugoslovanskem dinarju …

Tako resno menite, da je?
Tako resno je, da. Veliko razlogov je, zakaj sem prepričan, da se zelo hitro premikamo v to smer. Ne govorim o letih, mislim, da bomo točko preobrata doživeli kar kmalu, vprašanje mesecev je, do konca leta ali v prvem trimesečju naslednjega leta. Z mednarodnega vidika mislim, da smo to točko že dosegli, le poglejmo vse te države, ki si želijo še kakšno valuto poleg ali celo namesto dolarja. Na domačem trgu dolar še ni doživel takega propada, ljudje zunaj ZDA bolje vidijo in razumejo, kaj se dogaja z dolarjem in lažje prepoznavajo, kako so ranljivi tisti, ki dolar imajo. Propad se najprej kaže zunaj, pozneje pa tudi znotraj ZDA in menim, da bomo v ne pretirano oddaljeni prihodnosti točko preobrata zaznali tudi znotraj ZDA.

Šibek dolar v primerjavi z evrom je morda celo večja težava za evropsko gospodarstvo, saj so tako evropski izdelki v ZDA dragi, obratno pa so ameriški izdelki bistveno ugodnejši za evropske kupce. Kdo je po vašem mnenju pravzaprav največja žrtev šibkega ameriškega dolarja?
Žrtev je vsak, ki zadržuje dolarje. Državne centralne banke imajo rezerve v dolarjih, če bo dolar padel v črno luknjo, bo gravitacijska sila potegnila tudi vse druge valute, ki nimajo drugačnega kritja. Nenazadnje, evro je podprt z dolarjem, za njim ne stoji zlato ali kaj podobno otipljivega. Evro raste proti dolarju le zaradi čustvenega odziva vlagateljev, ki iščejo nadomestilo za šibko valuto in v evru vidijo alternativo. To iskanje je čustveno in ne razumsko, kajti tudi evro ima svoje težave, bistvena je ta, da je v njegovem zaledju predvsem dolar. Nesporni in neizogibni padec dolarja ne gre primerjati z drugimi valutami temveč z zlatom, kajti to je edino pravo vrednotenje.

Nekatere države izvoznice nafte napovedujejo, da bodo svojo trgovino začele voditi v evrih; govori se celo o nekaterih skrivnih dogovorih, s katerimi naj bi dolar dokončno izgubil pomen svetovne valute. Koliko je resnice v tem in če je, kaj bi to pomenilo za Ameriko in Američane? Ali se ZDA pred tem še lahko ubranijo?
Nimam povratnih informacij o tem, koliko naj bi omenjene govorice držale. Sicer si mislim, da bi lahko bile resnične – toliko jih je, da bi nekatere kar morale biti resnične. Logično gledano, države so zaskrbljene zaradi uporabe in posedovanja dolarja in prav je, da so, če le pogledamo porabo in dolg ameriške vlade. ZDA se lahko ubranijo pred zaskrbljenostjo in pred upadom pomena ameriškega dolarja v svetovnem merilu le, če poskrbijo za ponovno zdravje dolarja in ga vežejo na zlato, čeprav nič ne kaže, da bi se to kmalu zgodilo. Vladne obljube velikokrat ne pomenijo nič ; kljub morda dobrim namenom, ekonomska resničnost ima svoje zakonitosti, s katerimi se vlade – ne samo v ZDA – ne želijo ukvarjati. Valute trpijo, kupna moč peša. Zakon ponudbe in povpraševanja velja tudi za valute in določa njihovo kupno moč. Povpraševanje po dolarju pada in posledično tudi njegova kupna moč.

Kako napovedujete, da se bo do konca leta in v naslednjem letu gibalo razmerje med evrom in ameriškim dolarjem?
Vse namiguje, da se bo evro krepil proti dolarju, a veliko pomembneje je, kaj bo v primerjavi z zlatom. Zlato se bo krepilo hitreje v primerjavi z dolarjem, a pričakujem, da bomo še pred koncem leta dosegli nove zgodovinske rekorde cene zlata tudi v evrih.

V številkah?
Mislim, da bomo šli čez 1,50 dolarja za evro, čeprav bo Evropska centralna banka (ECB) morda to pokusila preprečiti, ker močan evro in šibek dolar ni dober za evropski izvoz. Toda v svetu valut brez kritja v dobrinah kot je zlato, ECB ne more narediti veliko. Še največ, kar bi lahko naredili je, da poskusijo razvrednotiti evro tako hitro kot pada vrednost dolarja, a to jim gotovo ni v interesu. Še enkrat poudarjam, ključno vprašanje ni razmerje evra in dolarja, temveč evra in dolarja na eni strani ter zlata na drugi.

Zakaj ste prepričani, da zlato ni precenjeno? Ali se ne more zgoditi pok balona kot se je to zgodilo pri nepremičninah?
Količina zlata v primerjavi s količino denarja je razmeroma majhna, vedno nižji je odstotek denarja, ki ima
kritje v zlatu. Preprosto vprašanje: ko je kriza, ali bi raje imeli nekaj, kar je otipljivo kot zlato ali prelomljene obljube? Zlato ni naložba, zlato je denar. Ljudje tega še ne vidijo, ker vse ekonomske izračune prikazujejo v krajevni valuti, ki jim je vsakodnevna in bližja, toda za popolno in resnično predstavo je nujno računati cene izdelkov in storitev tudi skozi zlato. Vsa ta leta je z izjemo resnično majhnih nihanj za enako količino zlata bilo vedno mogoče dobiti skorajda enako količino surove nafte.

Zakaj ste prepričani, da evro nikoli ni bil dober kot zlato in kdaj je po vašem mnenju dolar prenehal biti dober kot zlato?
Dolar je postal svetovna valuta in izbira za svetovne rezerve, ker je bil vezan na zlato. Do leta 1971 je bil dolar vezan na zlato, tako kot to zahteva ameriška ustava, a ker ZDA takrat niso več mogle izpolniti vseh svojih obveznosti v zlatu, so se temu preprosto odpovedali in tako pravzaprav ameriški dolar naredili neustaven in neustaven je še danes. Ameriška ustava zahteva, da mora dolar imeti kritje v zlatu in srebru, Nixon pa je to leta 1971 preprosto prekršil. Evro pa nikoli ni bil dober kot zlato, ker nikoli v svoji sicer razmeroma kratki zgodovini ni imel kritja v zlatu, kot je le-to dolga leta imel ameriški dolar. Ne preseneča, da proračunski primanjkljaji v evrodržavah presegajo dogovorjene tri odstotke, kajti praktično ni ničesar, kar bi vlade pri tem omejevalo. Ko je valuta vezana na zlato, obstaja zunanja omejitev, koliko zlata se vsako leto ustvari, z odstranitvijo te zunanje objektivne omejitve pa lahko politika svojo zapravljivost rešuje drugače. Inflacija gre v prid tistim, ki razumejo in pravilno ukrepajo, zato nekateri na ta račun zelo dobro služijo. Padajoča kupna moč uničuje trgovinske tokove in srednjemu razredu otežuje možnosti varčevanja in ohranjevanja vrednosti za prihodnost in to je velika grožnja.

Tudi pri naložbah v plemenite kovine so precejšnja tveganja. Kaj morajo posamezniki vedeti, preden bi se odločili svoje prihranke »pretopiti« v zlato?
Ločiti je treba med »papirnatim« in pravim zlatom. Odsvetujem papirnato zlato, ki je samo papir, obljuba, ki ima povečana tveganja. Zlato je treba imeti v fizični obliki in ga varno hraniti pri sebi ali v zaupanja vredni ustanovi. V slednjem primeru pa se je treba dobro prepričati, da gre zares za zaupanja vredno ustanovo in da so vsa jamstva stabilna in utemeljena. Vsekakor pa je treba dobro premisliti, kolikšen delež prihrankov nameniti za zlato. Grobo pravilo je, da naj bi bila desetina premoženja v zlatu, a ker menim, da je zlato trenutno še podcenjeno, bi lahko priporočil še nekoliko višji odstotek. Vse pa je odvisno od razmer vsakega posameznika in zato posploševanja niso hvaležna. Pa vendarle starejšim priporočam nekoliko višji delež zlata, mladi pa si lahko privoščijo tudi nekaj bolj tveganih naložb in zato njim priporočam, da imajo približno desetino premoženja v zlatu. Zlato dolgoročno ni tvegano, ker ohranja kupno moč.

Če bi danes na loteriji zadeli 5.000, 10.000 ali 50.000 evrov, kako bi z njimi ravnali? V kaj bi jih investirali?
He, he … V današnjem okolju ne vidim privlačnih naložb, zato bi varčeval s tem denarjem, zame pa je varčevanje zlato ali srebro – otipljivo zlato in otipljivo srebro, morda bi dal nekaj malega v delnice proizvajalcev plemenitih kovin in surovin. Menim, da je zlato še vedno zelo poceni in moja strategija v tem desetletju je nabiranje zlata in ko bo te krize konec, bom imel zbrano resnično in otipljivo vrednost. Zlato mi bo pomagalo premostiti krizna obdobja in ohraniti kupno moč.

upam da ti tole kaj pomaga:)

Če propade banka z vsemi tvojimi prihranki, ne moreš več kupit zlata.