fwd..........

http://blogs.myspace.com/index.cfm?fuseaction=blog.view&friendId=80255057&blogId=531371680

.................................................................

Ned, 21.Marec, 2010

SAZAS, pljunek in povzetek!

'All over the place, from the popular culture to the propaganda system, there is constant pressure to make people feel that they are helpless, that the only role they can have is to ratify decisions and to consume.' Noah Chomsky

'Either you repeat the same conventional doctrines everybody is saying, or else you say something true, and it will sound like it's from Neptune.' Noah Chomsky

Dragi prijatelji Jana Kozla in podporniki benda Carnaval,

prišel je čas za povzetek rezultatov, novih spoznanj in morebitnih napak v politično-umetniški akciji 'pljunek na SAZAS'. Danes lahko mirne duše priznam, da je bila akcija popoln polom! Bržkone marsikomu od vas, ki ste me v njej podprli, že v glavi piska, pa kaj hudiča Kozel spet solze točiš, ko pa je povsem očitno, da drugače ni moralo biti, velik uspeh je že to, da si v marsikomu uspel prebuditi občutek slabe vesti, vsaj glede jebene pritlehnosti, hlapčevske ponižnosti in slabištva, ki so pri Slovencih že pregovorne. Hja, ravno to povsem zgreši bistvo mojih namenov! Še bolj pa me skeli, da sem se uspel sprovocirati v dejansko delovanje proti SAZASU, ki je sledilo akciji pljunek, ta akcija sama po sebi namreč ni bila spočeta v ambiciji kakršnegakoli delovanja, temveč bolj v uprizoritvi samega akta morebitnega prebitja nekega načina razmišljanja. Vse kar je njej sledilo pa ima vrednost le v izkupičku publicitete, ki je iz akcije izšla, a žal tudi glede tega vsi brihtni ljudje vedo da nobena publiciteta ni dobra publiciteta! Edina zadeva, ki sem jo opravil korektno, v skladu s svojimi lastnimi načeli, je izjava, ki je sledila objavi novice o poblaznelem prikrajšanem avtorju, ki se je odločil vzeti pravico v svoje roke, pa so ga nekako le uspeli ustaviti bolj razumni ljudje – 'Zakaj sem pljunil Matjaža Zupana in zakaj to najbrž nič ne spremeni':

'Po prebranem članku o neotesancu, ki je na SAZAS–u domnevno povsem znorel in bi se gotovo zapletel v pretep, če ga ne bi nek zaskrbljeni gospod zaustavil, je nujno obelodaniti nekaj pomembnih dejstev. Ta neotesanec sem bil jaz, pri vsem skupaj pa je šlo le za promocijo našega benda Carnaval in naše nove plošče »Carnaval 2«. Nikakor pa jaz in bobnar tja nisva prišla z namenom dobiti denar, ki naj bi nama pripadal. Dobro veva namreč, da Radio Študent (in marsikateri drugi radio, kot večina klubov), če imajo odgovorni kaj soli v glavi, SAZAS-u zneskov ne izplačuje. Še bolj je pa jasno, da tudi če bi jih, bi nas Zupan in drugi okoli njega že nekako nakoli prinesli za naš zasluženi denar. Skratka, šlo je za pol-spontan umetniški performans, ki naj bi nam prinesel kultni status v alternativnih krogih, kjer se informacije širijo od ust do ust. Ker pa je žal prišlo do neljubega dogodka, da se je novica pojavila v Žurnalu, kjer imate očitno težnjo po senzacionalnosti, ki ugasi iskro subverzivnosti še tako zelo radikalni gesti, se moram nujno postaviti travmatičnemu jedru te geste v bran.

Torej, če že iščemo subverziven element v vsem tem, naj pojasnim, da gesta v osnovi ni bila usmerjena proti SAZASU, temveč prej proti avtorjem, ki se proti SAZASU borijo na način, ki SAZASU še bolj omogoča utrditev oblasti. Tukaj je nujno opozoriti na simboliko postavitve stola na mizo. Pri tem sem hotel pokazati na začasen karnevalski red dane situacije (v tistem trenutku sem bil jaz glavni in ne Zupan). Se pravi, pri karnevalu, vsaj pri osnovni srednjeveški obliki, se hierarhija v uradnem sistemu začasno obrne na glavo, norčki so na vrhu, kralji na dnu. Na ta način se ljudstvo začasno sprosti absolutizma uradnih spon, tako da poveličuje preobrazbo in nedoumljivost sveta, ki se uradni logiki sistema rogata v brk. Problem pa je v tem, da se vsak karneval enkrat konča, sistem pa se vrne v svoje prvotno stanje še bolj okrepljen. Jaz sem s tem, ko sem postavil stol na mizo, hotel pokazati, da se tega zavedam in da moje dejanje v revolucionarnem smislu najbrž nima nobene teže in da se bodo stvari slejkoprej povrnile v prvotno stanje. Kljub temu pa ta agresivni izpad ni zgolj karnevalski, ker je vseboval dovolj radikalno težo, ki je pokazala na trenutni red stvari, da je pravzaprav Zupan precej nemočen in da mu lahko del družbe, ki naj bi mu plačeval prispevke, preprosto obrne hrbet in se zanj ne meni (tako kot ogromen delež klubov, barov itd. uspešno že počne!). Mislim, da je iz te akcije jasno razvidno, da SAZAS še zdaleč ni tako zaščiten, kot se zdi (nekateri celo uporabljajo izraz – »kot kočevski medved«). Jasno želim poudariti, da se me je Zupan zelo ustrašil, vendar ne zaradi tega, ker bi lahko na primer potegnil pištolo, ampak zaradi nekega drugega dejstva. Moj nastop je bil preveč radikalen, preveč travmatičen, ne samo zanj, temveč še posebej za protestirajoče avtorje, ki so v tistem trenutku lahko spoznali, kako ničen je njihov javkajoči »uradni« pristop in kako zelo so se ušteli pri oceni moči SAZASA.

Pa še nekaj je, tudi ta obrazložitev je zgolj »umetniško delo«, ki naj odpira drugačne poglede na stvari!'

Najpomembnejša napaka pri vsem je bila, da nisem do konca vztrajal le pri tej izjavi in se izognil vsem intervjujem in naslednjim verbalnim izpadom razdvojenosti. Mogoče je pa le v redu, da včasih pokažeš tudi bolj človeško plat sporočila, tako da vse skupaj poteka nekako v subverzivnem dopolnjevanju oziroma napetosti v slogu osemdesetih med Laibach (absolutna identifikacija z vladajočo ideologijo) in Pankrti (mladostniška uporniška spontanost). Vendar subverzivnost tudi v primeru punka v Sloveniji ni bila možna brez teoretske podkrepitve 'od zunaj', iz strani teoretskih intelektualcev. V mojem primeru pač to ni bilo možno izpeljati, ker bi za vse moral poskrbeti sam, kar pa ni bilo mogoče, razen če se razcepim v več osebnosti oz. identitet, kar ves čas tudi neuspešno poskušam. Poanta mojega nastopa naj bi bila v tem, da se pokaže na trhlost ne samo SAZAS-a, bojev za avtorske pravice, hinavščine odgovornih povzpetnikov, domnevne hlapčevskosti avtorjev ali Slovencev na splošno itd., temveč bolj na samo dvomljivost nekaterih pojmov, ki se zdijo tako zelo samoumevni, kot so avtorske pravice, kaznivost ilegalnega kopiranja ali predvajanja, zakoni in ustanove za zaščito avtorskih pravic, piratstvo, in vseh drugih, ki se tičejo te tematike. Če začnemo zgolj pri pojmu avtorja, kaj za vraga je 'avtor'!? Na Filozofski fakulteti so sicer organizirali predavanje Anthonyja McCanna, ki se s temi stvarmi kritično ubada že lep čas doma na Irskem (kjer so imeli svoj čas enake probleme kot pri nas, pa so jih 'uspešno' rešili, tako da je bilo javno zgražanje nad irskim 'SAZAS-om' takorekoč čez noč preobrnjeno v absolutno podporo celotne Irske. To je zadnja stvar, ki si jo jaz želim, namreč da bi SAZAS zgledno deloval!), vendar tudi on pač ni imel veliko povedati ljudstvu željnem 'hitrih rešitev' oziroma 'konkretnih dejanj in ne odvečnega teoretiziranja'. Kakorkoli že, večina ljudi, ki ima problem s SAZAS-om nikakor ni bila zmožna dojeti mojega sporočila, kot da nisem lepo poudaril, da me moti predvsem 'javkajoči 'uradni' pristop protestirajočih avtorjev'. Z besedo 'uradni' sem ciljal na dejstvo, da vsa debata med SAZAS-om in 'opeharjenimi' avtorji poteka na vnaprej pripravljenem terenu, ki je seveda v popolni lasti SAZAS-a, oziroma, če grem še malo dlje, v lasti vladajoče elite. Dokler se debata vrti tako, da nihče ne podvomi v osnovne predpostavke pojma 'avtorstva', potem je jasno, da nihče od tega ne bo nič pridobil, razen seveda kravatarskih gospodov v klimatiziranih pisarnah. 'Avtorske pravice' so skrajni kapitalistični izrodek, tako kot npr. 'intelektualno delo' ali 'intelektualna lastnina' ali 'lastnina' na sploh. Če to ni povsem jasno, se lahko zgodi samo to, kar se je zgodilo v primeru nedavnega poraza gostilničarjev v boju s SAZAS-om, izgubili so česar sploh niso mogli dobiti. Če bi jaz ustrelil Matjaža Zupana, zasedel njegovo direktorsko mesto in poskrbel, da bi v SAZAS-u vse potekalo pošteno, bi to ravno tako pomenilo, da sem izgubil. Izkoriščevalskost kapitala bi še naprej potekala povsem nemoteno, zvezdniki bi še naprej dobili večino denarja, nekonformistom bi se še naprej slabo pisalo, na radiu pa bi se še naprej vrtelo samo dvajset prežvečenih in nemotečih 'elevator' komadov. Največ zaslužka pa bi tako ali tako imeli le založniki, lastniki studijev, managerji, oglasniki, mediji in druga posredniška golazen. Pravi 'sistemski' problem pa bi se le preselil na drugo fronto. 'Avtorske pravice' so bile izumljene ravno zato, da bi kapital še naprej nemoteno oplajal samega sebe na račun vsega drugega. Jaz nočem imeti usnjenega fotelja, LCD televizorja, oblek v skladu z zadnjo modno muho itd., saj je vse to v redu, ampak se počutim osamljenega, če navkljub vsemu temu živim v atomiziranem in paranoičnem svetu, kjer vsi padajo le še na škandale in pofukana ideološka moraliziranja in razne identitetne vojne, kjer večina z nasmeškom na obrazu jebe manjšino in vedno znova ustvarja take in drugačne 'izbrisane'. Boli me kurac za Zupana in za dejstvo, da je taka budala, da izpostavlja račune dobrodelnim društvom, je pač slab podjetnik. Po drugi strani pa so take stvari itak nujne, da se kapitalističen sistem ne sesuje, odvračanje pozornosti iz konkretnih 'sistemskih' problemov na razne nehumanosti 'egocentričnega človeškega bitja'(?!). Ko smo ravno pri tem, človek sploh še nikoli v zgodovini ni bil manj egocentričen, pa vidimo koliko jedrskega orožja in drugih neumnosti imamo, ki nas daleč presegajo! Človeka je potrebno spet poriniti v središče in iz njega izgnati logiko sistema, logiko kapitala in vladajočih izkoriščevalskih elit, ki nikakor niso zmožne tek stvari obrniti drugam. Preveč riskirajo! Zakaj bi to od njih sploh pričakovali, ko pa na primer pri nas celo nihče od izkoriščanih(!) avtorjev ni do sedaj uspel (javno!) storiti nečesa tako neriskantnega kot je pljunek Zupanu v obraz.

Vem, da je rock stvar mladih, vendar so se časi v primerjavi s hipijevskimi 60-timi precej spremenili in pojma 'svobodne mladosti' pravzaprav ni več, ker so mladi že takoj vpleteni v konkurenčni boj za obstanek v kapitalističnem svetu, meje med izobrazbo in delom pravzaprav ni več. Namesto klasičnih ciljev šolanja se vse bolj uveljavlja pridobivanje socialnih spretnosti za uspešno prebijanje skozi življenje in za morebitno promocijo, pa tudi za uspešnost v 'boju vseh proti vsem'. To, da je v slovenskem okolju poleg vedno prisotnih marksističnih hardcore punk bojevnikov samo en mlad bend, ki se resno, odkrito in odgovorno ukvarja z bolj teoretičnimi in sistemskimi vprašanji (v kontrastu s siceršnjim 'javkajočim' brbljanjem, predvsem mc-jev), namreč Broken Lock, je v sedanjem stanju povsem nedopustno. Kaj pa če je puberteta le ideološki konstrukt, ki mulariji daje izgovor, da se izognejo svoji obvezi do aktivne kritičnosti in boja za boljši svet? Jebenti mater, branje je zabavno! Ni vam potrebno biti zmanipulirani idioti in ni vam potrebno nonstop javkati kar v tri dni in se smiliti samim sebi, itak vam je bilo to sistemsko že vnaprej določeno. Akcija 'pljunek na SAZAS' je jasno pokazala, da teorije nihče med mladimi ne jemlje resno. Jebiga, res pa je, da imate zdaj na voljo Cipralex, tako da lahko vsaj zasilno zdržite do trenutka, ko bo nekdo drug poštudiral in postoril vse namesto vas, bolje rečeno, da se bo to postorilo samo od sebe, še vedno namreč obstaja upanje, da bo leta 2012 res konec sveta. Obstaja pa tudi črn scenarij da konca sveta ne bo... haha.

Ajd, Janči Kozliček.