Domov » Uporabniki » barabara's blog

Posredovano (STA): Od centra sodobnih umetnosti do inkubatorja kreativnih industrij (20% javno, 80% zasebno)

Poslal-a barabara, Čet, 17/12/2009 - 12:57

Center sodobnih umetnosti Rog mesto za kreativne industrije

Ljubljana, 16. decembra (STA) - Kompleks nekdanje tovarne Rog bo dobil novo namembnost. V treh letih naj bi postal Center sodobnih umetnosti Rog, ki bi pod svoje okrilje vzel tudi kreativne industrije. Vsebinski in organizacijski koncept centra so predstavniki mestne občine Ljubljana (MOL) danes predstavili v Mestnem muzeju Ljubljana in s tem odprli javno razpravo o Rogu.

Kot je povedal načelnik oddelka za kulturo na ljubljanski mestni občini Uroš Grilc, je posebnost projekta Rog njegova celovitost, saj sočasno nastajajo tako njegova arhitekturno-urbanistična kot tudi programska zasnova, obenem se išče model upravljanja. Ljubljanska mestna občina tako orje ledino na dveh točkah - s celovitostjo projekta in z umestitvijo kreativnih industrij na območje Roga.

O kreativnih industrijah je spregovoril Davor Buinjac z oddelka za kulturo na MOL. Kot je dejal, mesto in država s projektom Rog prvič vstopata v tisti del zasebne sfere, ki jo sicer pokrivajo arhitekturni biroji, oglaševalske agencije in drugi. Pojem kreativne industrije je po njegovih besedah sicer znotraj EU aktualen šele zadnjih nekaj let. Vendar se je v tem času že kar nekaj evropskih mest razglasilo za kreativna mesta, pristopi, ki so jih ubrala pri podpiranju kreativnih industrij, pa so različni.

Kot je povedala Barbara Jovan z oddelka za urejanje prostora MOL, je za območje nekdanje tovarne Rog zaradi lokacije v središču mesta in večjih dvoranskih prostorov najbolj primeren javni kulturni program. Za arhitekturno rešitev so na MOL pripravili javni natečaj. Ob pripravljanju le-tega so ugotovili, da je veljaven prostorski akt za območje nekdanje tovarne Rog potreben spremembe, vendar so se odločili, da ga ne bodo spreminjali, ampak bodo pripravili novega in natečaj razširili na urbanistično ureditev območja med Trubarjevo cesto, Rozmanovo ulico, Ljubljanico in zemljišče Pollakove vile.

Sedaj je v pripravi nov prostorski akt, za katerega pričakujejo, da bo sprejet na marčevski seji mestnega sveta. Nov prostorski akt bo določal, da se ohrani kompleks nekdanje tovarne Rog, v njem pa so predvidene tudi dozidave, odstranitev nekaterih stavb in novogradnje. V nekdanji tovarni bo urejen Center sodobnih umetnosti, med novogradnjami je predviden hotel na skrajnem severozahodnem vogalu območja Roga in nekaj drugih stavb. Območje bodo urejali po etapah, kako natanko bo obnova potekala, pa bo odvisno od dinamike financiranja, je še povedala Jovanova.

Na arhitekturno-urbanistični natečaj za ureditev območja tovarne je po besedah Jerneje Batič z oddelka za kulturo MOL prispelo 18 elaboratov. Komisija je prvo nagrado podelila elaboratu, ki so ga zasnovali Marjan Bežan, MX - SI architectural studio iz Barcelone, Boris Bežan, Mara Gabriela Partida Munoz in Hector Mendoza Ramirez.

Kot je še povedala Batičeva, je bilo v zvezi s prenovo kompleksa nekdanje tovarne Rog izdelanih več dokumentov, in sicer zahteven konservatorski načrt, saj gre za spomeniško zaščiteno arhitekturo, investicijski program, idejni projekt, geotehniške in hidrološke raziskave, v pripravi pa je še statična analiza tovarne Rog. Poleg tega je mestni svet že sprejel akt o javno zasebnem partnerstvu. Javni del programa bodo predstavljali razstavni prostori, zasebni pa stanovanja, hotel, poslovni prostori.

Javnemu programu bo namenjenih 8260 kvadratnih metrov površine, od tega bo 1900 kvadratnih metrov zavzelo veliko razstavišče, produkcijskemu centru bo namenjenih 3400 kvadratnih metrov, upravi, depojem in tehnični službi pa 1144 kvadratnih metrov površine, je še povedala Batičeva.

V investicijskem programu je za Center sodobnih umetnosti Rog po Grilčevih besedah predvidenih 82 milijonov evrov. Za javno zasebno partnerstvo so se odločili, ker gre za zelo obsežno območje in bo to omogočilo verjetno najhitrejšo revitalizacijo le-tega. Delež javnih in zasebnih sredstev je natanko določen - 22 odstotkov bo javnih sredstev in 87 zasebnih.

Zasebnega partnerja na MOL še iščejo. Grilc je povedal, da so preverbo naredili, enega ali več partnerjev pa bodo izbrali na podlagi javnega razpisa, ki bo objavljen januarja.

Predstavitve se je udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za kulturo Stojan Pelko, ki je pozdravil projekt Centra sodobnih umetnosti Rog. Kot je dejal, na ministrstvu v Rogu vidijo "inkubator kulturnih industrij" in način, da se kultura predstavi kot investicija in ne le kot strošek.

Zbrane je pozdravil tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Kot je povedal, gradbeno dovoljenje za območje Roga pričakujejo prihodnje leto. Gradnja bo trajala dve leti, do tedaj pa bomo tudi že imeli vsebino, je dodal.

V razpravi, ki je sledila, je predstavnike sedanjih uporabnikov kompleksa Rog zanimalo, ali bo po obnovi mogoča tudi vključitev drugih zvrsti umetnosti, denimo glasbe. Grilc je pojasnil, da bo Center sodobnih umetnosti Rog prvenstveno namenjen vizualnim umetnostim. Kot je dejal, je bila že v prejšnjem in je tudi v sedaj veljavnem Nacionalnem programu za kulturo opredeljena potreba po večjem razstavišču za vizualne umetnosti v Ljubljani, temu pa je v strategiji razvoja kulture v 2008-11 sledila tudi ljubljanska mestna občina.
tv/av
16.12.2009 14:32

barabara's blog | Za komentiranje se prijavi oz. registriraj
Poredovano (Delo): Računsko sodišče izdalo mnenje s pridržko
Poslal-a barabara, Čet, 17/12/2009 - 13:02

Ljubljana - Računsko sodišče je izreklo mnenje s pridržkom o pravilnosti dela poslovanja Mestne občine Ljubljana v letih 2007 in 2008. Nepravilnosti so med drugim odkrili pri javnih razpisih in naročilih, pri izplačilih direktorju občinske uprave ter pri upoštevanju mestnega proračuna. Kot so zapisali na sodišču, od občine niso zahtevali odzivnega poročila.

Ljubljanski župan Zoran Janković je na revizijsko poročilo računskega sodišča "izjemno ponosen". Računsko sodišče je po njegovih besedah svoje delo opravilo profesionalno, pripombe pa ima na nekatere zadeve, ki so zakonsko nerešene ali neusklajene. Župan poročilo računskega sodišča jemlje kot izjemno pozitivno za celotno mestno občino, kot pohvalo svojim sodelavcem in kot tisto, ki bo omogočilo pojasnila zakonodaje.

Po ugotovitvah računskega sodišča Mestna občina Ljubljana (MOL) ni poslovala v skladu s predpisi, ko je pogodbe o nakupu zemljišč v znesku 12.484.421 evrov sklenila, preden so bila sredstva za nakup zemljišč načrtovana v proračunu, ko dela zemljišča, ki je bil predmet prodaje, ni vključila v letni program prodaje in za menjave zemljišč ni sprejela posameznega programa prodaje.

Z določitvijo le petdnevnega roka za predložitev ponudb pri javnem razpisu za oddajo javne površine za gostinski vrt, za katero je dobila plačano 875.000 evrov brez DDV v letu 2007, občina ni ravnala v skladu z načelom konkurenčnosti.

Računsko sodišče je imelo pripombe tudi glede javnih naročil. Pri oddaji javnega naročila v znesku 99.000 evrov, ki je bilo v letu 2008 plačano v znesku 36.000 evrov, je občina spremenila razpisno dokumentacijo po poteku roka za prejem ponudb. V enem primeru javnih naročil v višini skoraj tri milijone evrov občina po navedbah računskega sodišča ponudb ni ocenila v skladu z merili iz objave javnega naročila, v štirih primerih so bila gradbena dela, ki so presegala vrednost osnovne pogodbe v skupnem znesku okoli 960.000 evrov zaključena, preden so bili sklenjeni aneksi k pogodbam, v dveh primerih pa sta bila postopka oddaje javnega naročila v skupnem znesku okoli 170.000 evrov izvedena po dokončanih gradbenih delih.

Ljubljanska občina v enem primeru javnih naročil za dodatna dela v višini okoli 380.000 evrov ni izvedla novega postopka oddaje javnega naročila, v štirih primerih oddanih javnih naročil ni pridobila bančnih garancij za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, v enem primeru pa v javnem razpisu in v razpisni dokumentaciji ni navedla meril, po katerih bo izbrala ekonomsko najugodnejšo ponudbo.

Računsko sodišče tudi ugotavlja, da MOL presežka prihodkov nad odhodki javnega zavoda ni v celoti izločila v proračunski sklad, občina je v letih 2007 in 2008 direktorju občinske uprave obračunala in izplačala redno delovno uspešnost v skupnem znesku 9.576 evrov nad dovoljenim zneskom, prav tako pa zanj sredstev za redno delovno uspešnost ni oblikovala in izkazala ločeno. Občina z nekaterimi javnimi uslužbenci tudi ni sklenila dogovorov glede povečanega obsega dela.

Pri plačilu obveznosti iz proračuna MOL po navedbah računskega sodišča ni upoštevala zakonsko določenih plačilnih rokov, prevzela pa je tudi obveznosti po sklenjeni pogodbi v znesku, ki je za 1.271.366 evrov presegel načrtovani znesek v proračunu in v načrtu razvojnih programov.

Kot so zapisali na sodišču, od občine niso zahtevali odzivnega poročila, ker so bile že med revizijskim postopkom, kjer je bilo to mogoče, odpravljene razkrite nepravilnosti oz. sprejeti ustrezni popravljalni ukrepi.

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj