Romski otroci na Češkem še naprej doživljajo diskriminacijo glede dostopa do izobraževanja. V nekaterih predelih države tako kar 80 odstotkov romskih otrok obiskuje katero od posebnih šol, kjer imajo okrnjen učni program.

V letu 2005 so češke oblasti s sprejemom novega zakona o šolstvu izvedle trik, s katerim so posebne šole za otroke z manjšimi duševnimi motnjami preimenovale v ‘praktične osnovne šole’. Na ta način so poskušale ustvariti vtis, da gre pri tem za povsem običajne osnovne šole, dejansko pa je bilo ustvarjeno samo novo ime, program pa je ostal nespremenjen, se pravi močno okrnjen v primerjavi z rednimi osnovnimi šolami.
AI

Romski otroci, ki tako šolo dokončajo, zaradi okrnjenega predmetnika ne pridobijo dovolj znanja, da bi svoje šolanje lahko nadaljevali na srednjem nivoju. S tem jim ostaja zaprt dostop do ustreznih služb. Nezaposlenost Romov tako ostaja visoka (na Češkem kar 60-odstotna), s čimer se še dodatno utrjujejo predsodki večinskega prebivalstva, da Romi pač nočejo hoditi v službo, in krog brezizhodne situacije je sklenjen.

Številni učitelji na Češkem dejansko niso usposobljeni za delo z otroki iz drugih kultur, do Romov pa tudi sami gojijo močne predsodke. Sabrina je bila ena od romskih deklic, ki je učiteljica nikoli ni vključevala v aktivnosti. Nikoli ji ni zastavljala vprašanj, deklica je ponavadi sedela v kotu, medtem ko so bili ostali otroci zaposleni s šolskim delom. Materi je kasneje rekla, da se mora Sabrina prepisati na posebno šolo za otroke z ‘manjšimi duševnimi ovirami’. Učitelji menijo, da je otrok tisti, ki se mora prilagoditi učitelju in sistemu. Romski otroci so torej sami odgovorni za to, da se asimilirajo. Če se to ne zgodi, učitelji vidijo odgovornost v romskih starših, prav nič pa v samih sebi.

Diskriminacijo med učitelji so sicer dokazali na precej preprost način, raziskovalci so jim razdelili opis otroka po imenu Honzik, v opisu so bile poleg ostalih informacij navedene še podrobnosti o otroku – prihaja iz deprivilegiranega okolja, ima resne težave v družini… Polovici učiteljev so ob tem pokazali še sliko romskega otroka, drugi polovici pa neromskega, in obema skupinama dejali, da je to Honzik. Učitelji so se morali odločiti, kaj bi s tem otrokom storili. In rezultat: 66,8 odstotka učiteljev bi »romskega« Honzika priporočilo za praktično šolo, medtem ko bi »neromskega« Honzika samo 24 odstotkov učiteljev. To je eden od primerov, ki jih v svojem najnovejšem poročilu Injustice renamed: Discrimination in education of Roma persists in the Czech Republic navaja Amnesty International (kliknite za informacijo o poročilu in dostop do poročila v celoti).http://www.amnesty.si/sl/node/2230

František je eden izmed redkih romskih otrok, ki obiskujejo redno osnovno šolo v mestu na severu države in v katero so vpisani večinoma neromski otroci. František je povsem uspešno izdelal prve tri razrede, učitelj v četrtem pa je zanj zahteval premestitev na praktično šolo za otroke z manjšimi duševnimi ovirami, vzrok naj bi bila ‚pretirana živahnost‘. Kot se je kasneje izkazalo, povsem po nepotrebnem.

Na spletni strani Amnesty International si lahko preberete več o tem primeru, predvsem pa lahko svoje nestrinjanje s tovrstno prakso izrazite s podpisom apela ministrici za izobraževanje, Miroslavi Kopicovi (kliknite za dostop do apela).http://www.amnesty.si/sl/node/2236

Dodatne informacije o položaju Romov v Evropi si lahko ogledate na tej povezavi.
http://www.amnesty.si/sl/ocp/pod-delov/romi-evropa

Če vas tematika podrobneje zanima ali pa bi želeli sodelovati v naši mreži prostovoljcev, ki delajo na tem področju, vas prijazno pričakujemo na naslovu

romi-evropa@amnesty.si