Refleksija po enomesečnem delovanju

Na tokratni skuščini smo se ozrli na prvi mesec delovanja v oživljeni tovarni Rog. Spraševali smo se predvsem, kako stojimo v praksi s temeljnimi principi delovanja: samoiniciativnost, samoorganiziranost in skupno.

Ugotovili smo, da obstajajo določeni problemi v komunikaciji in koordiniranju, ki izhajajo tudi iz tega, da je Rog eksperimentalen prostor v katerem poteka tudi svojevrstna desocializacija v skupno.

Konkretni problemi, ki so bili izpostavljeni:
- Odlaganje stvari nazaj, kjer jih najdeš. Ne ve se kam spadajo stvari. Predlog za kup za najdene stvari.
- Problem pomivanja posode (naj vsak pomije posodo za sabo). Posode je že ogromno (naj se na net javi, da več ne potrebujemo posode).
- Kam se da garderoba?
- Vprašanje puščanja orodja.
- Izginilo je eno kolo.
- Trenutno je večina aktivnosti v drugem štuku, zato je tu večina orodja in se da zaklenit.

Kar se tiče principa skupnega smo lahko ugotovili, da še vedno obstaja določeno nerazumavanje, ki se vidi v nekakšnih teritorialnih sporih, ki seveda znotraj skupnega nimajo mesta. Ponovno se je poudarilo načelo združevanja (ljudje s sorodnimi aktivnostmi sodelujejo in se združujejo) in načelo odprtosti za souporabnike. Primer je prvo nadstropje na desno, kjer bo prostor za sonorične dejavnosti oz dvorana za zvočne eksperimente. Dvorana bo odprta, le tehnološka soba bo zaklenjena. Kdorkoli hoče uporabljati tehnologijo pride, se nauči in lahko souporablja.

Poudarjena je bila tudi fleksibilnost pri organiziranju prostorov, saj ne vemo, kakšni programi se bodo še pojavili. Ponovno je bilo poudarjeno, da načelo predpravice ne pride v poštev. Nihče nima posebnih pravic do prostorov in ti so vedno odprti za vse.

Skupščina je nato diskutirala o vprašanju komercialnosti in nekomercialnosti. Rog je od vsega začetka definiran kot prostor svobodne, neodvisne in nekomercialne produkcije. Seveda je treba definirati, kaj je profitno delovanje in kaj ne. Na skupščini smo se strinjali, da je Rog eksperimentalen prostor, kjer poteka tudi definiranje novih oblik lastnine onkraj državne in privatne. Predlog je, da se izdelki iz Roga distribuirajo pod licenco creative commons. Ne moremo pa mimo tega, da se bodo izdelki, ki bodo narejeni v Rogu prodajali tudi na trgu. Nekateri menijo, da je problem moč rešiti s trade markom. Morda pa lahko tudi to dilemo reši striktno upoštevanje načela skupnega. Če nekdo proizvaja v skupnem in s tem tudi ostalim souporabnikom in souporabnicam omogoči dostop do specifičnega znanja in spretnosti, potem ni problem prodaja na trgu. Nenazadnje tudi zato, ker moramo vsi skupaj skrbeti za to, da bomo vzdrževali pogoje za delovanje v tovarni Rog.
Strinjali smo se s tem, da je treba v okviru nomadske univerze čimprej organizirati debato o teh vprašanjih.

Živa refleksija dosedanje izkušnje skupnega delovanja v tovarni Rog je prinesla tudi nekatere sklepe in apele:

1. Prioriteta je vzpostavitev prostorov, da se lahko začnejo odvijati dejavnosti. Poziv, da se vsi vključijo v skupine, ki vzpostavljajo prostore. Prostorska-varnostna skupina se mora povečati, tudi skupina za odnose s sosedi. Problem je gradbeni in elektro material.

2. Sponzorska skupina se preimenuje v »skupino za donatorstvo«. Tudi s tem se poudari princip darovanja proti principu kapitala. Obveščeni smo bili, da že obstaja račun za donacije, kmalu pa bo narejen tudi robot žicar.

3. V diskusiju o P.R. se je izkristaliziralo, da ne potrebujemo poenotenega P.R. v eni osebi in z enim logotom. Pomembno pa je, da se dobro obvešča o vseh dogajanjih in projektih v Rogu Treba je narediti bazo naslovov, ki je dostopna ustvarjalcem.

4. Na skupščini se je poudarilo, da je treba skrbeti za interno komunikacijo. Sklepi iz skupščine in delovnih skupin se naj objavijo na internetu. Določijo se termini sestankov za posamezne delovne skupine.