22. - 28.02.10 TEDEN IZBRISANIH

Poslal-a moonflower, Pet, 19/02/2010 - 12:52
22 Feb 2010 - 20:30 || 28 Feb 2010 - 03:00

Socialni Center Rog, Trubarjeva 72, desno skozi glavna vrata

26. februarja bo minilo 18 let od izbrisa. Takrat je država Slovenija iz registra stalnega prebivališča izbrisala več kot en procent ljudi, živečih med nami. Posledice izbrisa so bile za izbrisane in njihove najbližje strahovite. Čez noč so ostali brez vsega, na milost in nemilost prepuščeni policiji, ki ji je podsekretar na MNZ Slavko Debelak v depeši naročil množično deportacijo izbrisanih. Njegov šef, Minister za notranje zadeve Igor Bavčar, pa je zaukazal, da je treba v primeru izbrisanih "odmisliti pridobljene pravice".

Na izbrisanih so figure, kot je Bavčar, pilile svoje, sedaj že široko znane, metode razlaščanja ljudi. Zaradi gibanja izbrisanih poznamo najtemnejše plati lastninjenja in lastninske konsolidacije. Mnoštvo zgodb o neverjetnem trpljenju in pogumu izbrisanih se je globoko vtisnilo v našo zavest. Trenutne nosilce politične oblasti v Sloveniji opozarjamo: Izbrisani ne smejo niti trenutka več čakati na pravico!

TEDEN IZBRISANIH 2010

PROGRAM:

Ponedeljek, 22. februar

ob 21h v Socialnem centru Rog, Trubarjeva 72, Ljubljana:

Apokalipso, prosim
Režija in scenarij: Grega Močivnik
Videoprojekcije: Edvin Nepužlan
Igrata: Damjan Kolovrat in Grega Močivnik

"Mlada" domača posavska "umetnika se bosta skozi eksperimentalno postmodernistično odrezan dialog dotaknila bolj ali manj vsakdanjih stvari. S kančkom filozofskega cinizma, ki bo podkrepljen s projiciranimi mislimi modrecev, bosta ob pitju coca cole in vina, trganju surovega mesa ter zobanju kokic dognala, da je stremljenje k višjim ciljem vedno v senci Njega... g. seksa.

Torek, 23. februar

ob 17h v Socialnem centru Rog, Trubarjeva 72, Ljubljana:

Otvoritev razstave Izbrisani – odpori

Fotodokumentarna razstava ob 18. obletnici izbrisa. Na ogled bo vsak dan od 23. februarja do 27. februarja med 15h in 20h.

Sreda, 24. februar

ob 21h v Socialnem centru Rog, Trubarjeva 72, Ljubljana:
Blues-rock koncert zasedbe Honky Tonk
Honky Tonk je štiričlanska instrumentalna blues-rock zasedba, katero sestavljajo: Jasna Kmetec (alt saksofon), Jure Bajt (kitara), Samo Brezočnik (bas) in Jurij Nograšek (bobni). Skupina je nastala poleti 2007, sprva kot trio. Repertoar skupine je sestavljen tako iz predelav, v katerih člani izživljajo željo po ustvarjanju z lastnimi variacijami na znane teme, kot tudi iz povsem avtorskih pesmi. Teme teh pesmi rastejo na zelniku idejnih vodji benda, Jureta in Jasne.

Četrtek, 25. februar

ob 11.20, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Zavetiška 5, Ljubljana-Vič: Okrogla miza Nevidni bolniki: Zdravstvene posledice izbrisa

ob 17h, Klub Lily Novy, Cankarjev dom:
Brazgotine izbrisa – Pogovor ob izidu knjige Mirovnega inštituta

ob 19h v A-infoshopu, AKC Metelkova mesto:

Filmski večer in diskusija:
Zradirani in Karavana izbrisanih

V sklopu tedna izbrisanih, a-infoshop organizira filmski večer in diskusijo. Projekcija dokumentarnega filma Dimitarja Anakieva Zradirani in dokumentarnega filma Dražene Perić Karavana izbrisanih. Po projekciji bomo z gosti ter udeleženci govorili o situaciji izbrisanih in potrebnih akcijah.

ob 20:30 v Socialnem centru Rog, Trubarjeva 72, Ljubljana:
nastop ženskega pevskega zbora Kombinat

Petek, 26. februar

ob 11:30 v Socialnem centru Rog, Trubarjeva 72, Ljubljana:

Tiskovna konferenca ob 18. obletnici izbrisa

ob 20h v Socialnem centru Rog, Trubarjeva 72, Ljubljana:
Projekcija filma Državljan A.T.
Režija: Dimitar Anakiev

Primer slovenskih Izbrisanih je največja sistematična kršitev človekovih pravic v zgodovini EU: 25.671 ljudi je 1992. leta takratna slovenska vlada izbrisala iz spiska prebivalcev, s čimer so ti ljudje izgubili vse državljanske pravice. Edina krivda Izbrisanih je bila njihova etnična pripadnost. Sledil je 17 let dolg boj za pravice Izbrisanih. Na čelu tega boja je bil Aleksandar Todorović, ki je po končni pravni zmagi Izbrisanih l. 2009 poskusil izvesti samomor. Kdo bo plačal ceno za demokratično zmago: šibki posamezniki, razbite družine in izgubljeni otroci? Slovenski politiki, ki so izvajali ksenofobno politiko 17 let, so leta 2008 predsedovali Evropski uniji.

od 22h izbrisana zabava z orientalskim plesom

Sobota, 27. februar

ob 20h v Socialnem centru Rog, Trubarjeva 72, Ljubljana:
Dobrodelna predstava Čefurji Raus
Avtor romana: Goran Vojnović

Dramatizacija in režija: Marko Bulc

Igra: Aleksandar Rajaković - Sale

Glasba (intro/outro): Zlatan Čordić - Zlatko

Marko Đorđić je čefur. Je sin priseljencev iz Bosne, ki sproščeno, brez dlake na jeziku pripoveduje o življenju na Fužinah, o težavah doma, v šoli, košarkarskem klubu, problemih z drogami, policijo in še mnogih drugih.Predstavo Čefurji raus!, po uspešnici Gorana Vojnovića, odlikuje živa in aktualna govorica mladih čefurjev - čefurščina. Besedilo je svojevrstna mešanica slovenščine, jezikov bivše Jugoslavije in pouličnega slenga.

Središče gledališke predstave zaseda samostojni pripovedovalec, ki je humoren opisovalec dogodkov in hkrati vešč kritik, saj z ostrimi refleksijami razkriva življenje manjšinskega prebivalstva države ter odkriva stične točke in razkole med večinskim slovenskim prebivalstvom in čefurji. Odrski Čefurji raus! se na izpraznjenem odru odrekajo gledališko-spektakelskim pomagalom in efektom, saj temeljijo izključno na moči besedila in pripovedni tehniki glavnega igralca.

" ... Čefurji so opasni. Slovenci so prpice. Slovenci majo za sabo policijo pa zakone pa državo pa vse. Čefurji pa nimajo nobenga ... " (iz predstave Čefurji raus!)

Izvršni producent (več informacij)

http://dejmostisntteater.wordpress.com/

Zbirali se bodo prostovoljni prispevki za CIIA.

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | koledar
Poslal-a kaptive, Sob, 06/03/2010 - 22:52

Kronologija reševanja vprašanja izbrisanih

Minilo je 18 let, odkar je država iz registra stalnih prebivalcev izbrisala več kot 25.000 prebivalcev, trenutno pa je v parlamentarni proceduri zakon, ki naj bi problematiko izbrisanih končno uredil.
Kronologija reševanja vprašanja izbrisanih

Sledi kronologija nekaterih pomembnejših dogodkov, povezanih z vprašanjem reševanja problematike izbrisanih.

25. junij 1991 - Slovenski parlament sprejme več osamosvojitvenih zakonov, med njimi zakon o državljanstvu in zakon o tujcih. Ob tem zavrne amandma poslanke Metke Mencin, po katerem bi se državljanom drugih republik SFRJ izdalo dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, če imajo na dan uveljavitve zakona v njej prijavljeno stalno prebivališče in ne vložijo zahteve za državljanstvo.

26. december 1991 - Izteče se šestmesečni rok za predajo vloge za pridobitev slovenskega državljanstva.

26. februar 1992 - Za državljane SFRJ, ki so državljani drugih republik in niso zaprosili za državljanstvo Republike Slovenije, začnejo veljati določbe zakona o tujcih. Ministrstvo za notranje zadeve jih izbriše iz registra stalnega prebivalstva oziroma jih prenese v "pasivno" evidenco.

14. november 1994 - Vložena je prva pobuda za ustavno presojo zakona o tujcih.

28. april 1995 - Vložena je druga pobuda za ustavno presojo zakona o tujcih.

4. februar 1999 - Ustavno sodišče ugotovi nezakonitost izbrisa ter zakonodajalcu naloži, da v šestih mesecih odpravi neskladje z ustavo.

8. julij 1999 - Državni zbor sprejme zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki omogoča pridobitev dovoljenja za stalno bivanje za državljane drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, ki so imeli 23. decembra 1990 prijavljeni stalno prebivališče na ozemlju RS in so od tedaj v RS tudi neprekinjeno živeli.

26. februar 2002 - Nekateri izbrisani se povežejo v Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije in začnejo z javnim delovanjem.

14. november 2002 - Veljati začne novela zakona o državljanstvu RS, ki omogoča pridobitev državljanstva, če je polnoletna oseba imela 23. decembra 1990 prijavljeno stalno prebivališče in od tega dne v RS neprekinjeno živi.

3. april 2003 - Ustavno sodišče odloči, da zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji ni v skladu z ustavo, ker državljanom drugih republik, ki so bili 26. februarja 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, ne priznava stalnega prebivanja od dne izbrisa. Zakonodajalcu naloži, da v šestih mesecih odpravi neskladje z ustavo ter izbrisanim retroaktivno vrnejo status stalnega prebivalca.

9. oktober 2003 - Vlada sprejme t. i. sistemski zakon o izbrisanih, ki naj bi urejal vprašanja, ki niso zajeta v t.i. tehničnem zakonu. O zakonu zaradi proceduralnih zapletov in zahtev po referendumskem odločanju državni zbor nikoli ne glasuje.

15. oktober 2003 - Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Alvaro Gil-Robles Sloveniji priporoči, naj zakonsko uredi status izbrisanih skladno z odločbama ustavnega sodišča.

29. oktober 2003 - Državni zbor sprejme t.i. tehnični zakon o izbrisanih, na podlagi katerega bi ministrstvo za notranje zadeve lahko izvršilo naloženo obveznost ustavnega sodišča in po uradni dolžnosti uvedlo postopek izdaje odločb o ugotovitvi stalnega prebivanja od dneva izbrisa do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje.

3. februar 2004 - Ministrstvo za notranje zadeve neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča začne vročati dopolnilne odločbe o stalnem prebivanju izbrisanim. Izda jih okoli 4100.

27. februar 2004 - Skupina poslancev SDS vloži interpelacijo zoper tedanjega notranjega ministra Rada Bohinca zaradi izdajanja odločb izbrisanih; državni zbor jo 30. marca zavrne.

4. april 2004 - Na zahtevo skupine poslancev iz vrst SDS, NSi, SNS, SLS in SMS poteka referendum o t. i. tehničnem zakonu o izbrisanih. Ob 31-odstotni udeležbi zakon zavrne 94 odstotkov volivcev.

25. avgust 2004 - Poslanci opozicijskih strank SDS, NSi, SLS, SNS vložijo osnutek za dopolnitev ustavnega zakona glede izbrisanih.

16. april 2005 - Nekateri izbrisani ustanovijo Civilno iniciativo izbrisanih aktivistov.

2. julij 2005 - Začne se gladovna stavka nekaterih izbrisanih.

november 2005 - Odbor ZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice Slovenijo opomni zaradi odrekanja statusa izbrisanim.

7. julij 2006 - Skupina pravnikov v imenu 11 izbrisanih na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu vloži tožbo proti Sloveniji.

30. oktober 2007 - Vlada pripravi predlog ustavnega zakona o izbrisanih.

13. november 2008 - Nova vlada se v koalicijskem sporazumu zaveže k doslednemu spoštovanju odločb ustavnega sodišča.

24. januar 2009 - Ministrstvo za notranje zadeve objavi podatek, da je bilo izbrisanih oseb 25.671, in ne 18.305, kot je veljalo dotlej. Med njimi jih je 7313 pridobilo državljanstvo, 3630 dovoljenje za stalno prebivanje, 13.426 pa jih v Sloveniji še nima urejenega statusa.

23. februar 2009 - Ministrstvo za notranje zadeve začne na podlagi odločbe ustavnega sodišča izdajati odločbe izbrisanim. Izda jih približno 2500.

1. april 2009 - Državni zbor ne izglasuje interpelacije proti ministrici za notranje zadeve Katarini Kresal, ki jo zaradi izdajanja odločb izbrisanim vložijo poslanci SDS.

15. maja 2009 - Državni zbor na zahtevo poslancev SDS, SLS in SNS ustanovi preiskovalno komisijo za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so bili odgovorni za pripravo in izvedbo štetja t.i. izbrisanih v letu 2003 in 2009.

12. november 2009 - Vlada pripravi spremembe zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, urejajo status tistim izbrisanim, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb.