fwd.......
Vojnik - V Vitanju, kjer je že od leta 2006 urejena spominska soba, posvečena Hermanu Potočniku Noordungu, bodo slovenskemu raketnemu inženirju posvetili še Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij.
V Vitanju bo zraslo Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij

Načrte zanj je izdelalo Združenje arhitektov za Vitanje, ki je povezalo štiri vidnejše slovenske arhitekturne biroje.

Umestitev arhitekture morala zadostiti trem zahtevam

Kot je povedal Srečko Fijavž, ki skrbi za Noordungovo spominsko sobo, slednja je urejena v graščini, kjer je bil Potočnikov stari oče upravitelj vitanjskega gospostva, so idejno arhitekturno rešitev za KSEVT iskali preko natečaja, v končni rešitvi pa so moči združili štirje vrhunski slovenski arhitekturni biroji - Bevk Perovič arhitekti, Dekleva Gregorič arhitekti, Ofis arhitekti ter biro Sadar in Vuga.

Kot je dejal, so želeli priti do širšega nabora idej, ki bi upoštevale tako zahtevo po umestitvi objekta v urbanistično strukturo kraja, kot tudi zahtevo, da projekt simbolizira dejavnost, ki bo v njem. Umestitev arhitekture KSEVT, ki mora biti sodobna, v staro trško jedro Vitanja je bil po Fijavževih besedah eden od večjih zalogajev celotnega projekta, saj je bilo pri tem potrebno upoštevati stroge spomeniškovarstvene smernice. Kot drugo izhodišče je navedel Noordunga z njegovo geostacionarno postajo in kot tretje, da bo objekt primeren tako za izvajanje lokalnih potreb kot tudi za bodočo dejavnost Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij.

Projekt predvidoma zaključen poleti 2011

Projekt Celostne revitalizacije kulturnega doma Vitanje v Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij je vreden dva milijona evrov, od tega je 85-odstotkov sredstev zagotovljenih iz evropskih strukturnih skladov, 15 odstotkov sredstev pa bo prispevalo ministrstvo za kulturo.

Projekt predvideva odstranitev kulturnega doma in novogradnjo, pri čemer zajema ureditev širšega območja sedanjega kulturnega doma. Sedaj bodo šli v postopek javnega naročila za izbor najugodnejšega izvajalca, ko bo ta končan, bodo lahko začeli z gradnjo. Fijavž meni, da bi dela lahko stekla že čez dva meseca. Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) bo vrata za obiskovalce predvidoma odprlo poleti prihodnje leto.

Kaj bo vsebina KSEVT?

In kaj bo vsebina KSEVT? Kot je povedal gledališki režiser Dragan Živadinov, veliki občudovalec Noordunga, bo Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij posvečeno kulturalizaciji vesolja ter združevanju znanosti in umetnosti. Trenutno vesoljski programi po vsem svetu temeljijo na naravoslovnih, prirodoslovnih in tehnoloških znanjih, skoraj nihče pa se ne posveča kulturalizaciji vesolja. Čeprav je človek že 50 let v realnem vesolju, umetnik tja še ni poletel, je izpostavil.

Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij pa bo najprej prostor spomina na Hermana Potočnika Noordunga. Slednji se je sicer rodil v Pulju, iz Vitanja pa je bila družina njegove matere Marije Kokošinek. Oče, ki je bil po rodu iz Slovenj Gradca, mu je umrl, ko je bil star dve leti, in mati je bila tista, ki je bila v njegovem življenju pomembna in mu je tudi omogočila šolanje v dobrih šolah.

Vesoljska znanost v svetu se je v tem stoletju usmerila v militarizacijo in komercializacijo vesolja, mi pa se s Kulturnim središčem evropskih vesoljskih tehnologij postavljamo tem procesom diametralno nasproti, je še povedal Živadinov.
Majda Širca

Majda Širca

Širca: Grandiozen doprinos slovenskemu prostoru

O Hermanu Potočniku Noordungu smo bili po zaslugi Dragana Živadinova v preteklosti že kar dobro poučeni, čeprav morda še nismo znali dovolj ceniti pomena, ki ga ima to ime za slovenski prostor. S Kulturnim središčem evropskih vesoljskih tehnologij pa bo v Vitanju postavljen center polja, v katerem se bosta združevala znanost in umetnost na osnovi realnih empiričnih dejstev, je po ogledu spominskega središča Hermana Potočnika Noordunga, ki je sledilo predstavitvi projekta celostne revitalizacije kulturnega doma Vitanje v Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, povedala ministrica za kulturo Majda Širca.

Novega centra je izjemno vesela tudi v luči tega, da je arhitekturni projekt skupine arhitektov, ki se je suvereno združila, izjemno dober. Projekt po njenih besedah pomeni "grandiozen doprinos" slovenskemu prostoru in to ne le v lokalnem, ampak tudi v svetovnem merilu. Kot je še dejala, jo veseli, da je bil projekt z vsebino, ki jo nudi in ki je neizčrpna, uspešen na razpisih ministrstva za evropska sredstva.

vir
http://www.noordung.blogspot.com
http://www.siol.net