Tretji dan kongresa je predviden ogled Ljubljane glede na temo kongresa. Ogledali si bomo Cukrarno, Rog, Metelkovo, Masarykovo in Tobačno. V Rogu bi blo zelo dobro, če bi nam kdo bolj podrobno pojasnil kako deluje in razkazal kakšni programi se vse izvajajo - v čim krajšem času predstaviti duh Roga in začasne rabe.

Preostanek dneva je arhitekturna delavnica. Že pred kongresom morajo udeleženci pripravit en plakat s primeri Reurbanizacije industrijskih območij iz njihovih krajev. Na sami delavnici pa bodo delali na področju Roga.

Vsi udeleženci bodo razdeljeni v skupine, te pa bodo razdeljene v tri sklope. Prvi sklop bo Rog še naprej obravnaval kot primer začesne rabe. Skušali bodo prostorsko definirat začasno rabo, kako bi optimizirali delovanje in tudi kako poskrbeti za bivalne pogoje skozi vso leto in pridobivanje alternativnih virov energije - vse v sklopu donacij in prostovoljstva.

Drugi sklop bo obravnaval Rog kot javni prostor občine (podobno kot je bil natečaj). Udeleženci bodo morali vstavit program, ki se jim zdi da ga Lubljana potrebuje v tovarno in jo v skladu s programom prestrukturirat v funkcionalnem smislu.

Tretji sklop pa bo obravnal Rog kot komercialno investicijo. Udeleženci bodo morali prilagoditi Rog fiktivnim investitorjem na njihove želje in zahteve.

Seveda pa skupine niso omejene s temi sklopi, saj jih lahko kombinirajo tako kot se v zadnjem času pojavlja javno-zasebno partnerstvo, ki leži med drugim in tretjim sklopom.

Namen delavnice je predstaviti več možnih scenarijev iz različnih sklopov. S tem bodo jasno prikazane posamezne prednosti in slabosti določenega načina in tako tudi podana morebitna rešitev ugodna za vse strani.

Je pa tudi jasno, da ta delavnica ni namenjena Rogu, ker je zanj že bolj ali manj prepozno, ampak je bolj namenjena vsem ostalim propadlim tovarnam, ki še čakajo na spremembe - in teh je še veliko. Je pa Rog idealen raziskovalni objekt, ker se okoli njega izvajata že dva sklopa.

Potem v četrtek gremo na ekskurzijo, zvečer bi pa imeli javno predstavitev v Rogu. Povabli bi vso zainteresirno javnost. Tudi predstavnike MOL-a in kolege arhitekte. Po predstavitvi bi pa bila krajša diskusija glede projektov, tematike in vsega ostalega. Potem pa koncert :)

povzetek aktivnosti v Rogu za ASK:

- 27.4. dopoldan - ogled tovarne

29.4. okrog 20h v SCrog - predstavitev delavnice in diskusija

- 29.4. okrog 22h v koncertni dvorani - glasbeni koncert

ASK (arhitekturni študentski kongres) je vsakoletno druženje študentov arhitekture s področja ranjke Jugoslavije. Osnovni namen kongresov ASK je sodelovanje, povezovanje, izmenjava znanj in izkušenj študentov ter profesorjev z dvanajstih fakultet za arhitekturo, ki izhajajo iz držav nekdanje SFRJ. Program kongresa je sestavljen iz dveh delov. Teoretični del zajema predavanja uglednih domačih in tujih arhitektov, profesorjev ter predstavitve projektov posameznih fakultet s predavanji na teme posamičnih kongresov. Te teme so izbrane na predloge organizatorjev in pokrivajo prostorske, urbano-arhitekturne problematike širšega regionalnega prostora Balkana. Praktični del se nanaša na temo in zajema arhitekturno delavnico na dejanskih primerih v samem mestu kongresa ali bližnji okolici. Rezultati delavnice so ob koncu kongresa predstavljeni in razstavljeni v javnosti. Prvi tovrstni dogodek so leta 2002 organizirali prav v Ljubljani, njej pa so sledila mesta Novi Sad, Skopje, Sarajevo, Beograd, Zagreb, Banja Luka in Niš.

9. zaporedni kongres ponovno gostimo študenti Ljubljanske fakultete za arhitekturo, odvijal se bo od 26.4. do 30.4.2010 na temo:

REURBANIZACIJA INDUSTRIJSKIH OBMOČIJ znotraj mest.

Za skupen prostor bivše Jugoslavije je značilen čas tranzicije, ki se je začel z razpadom skupne države. Ena izmed najvplivnejših posledic za mesta je očiten propad velikih industrijskih obratov, opuščanje njene infrastructure, propadanje objektov ter sprememba dela prostora v degradirana urbana območja. Naš namen je pogledati na spremembe, ki so se zgodile v teh letih, načine kako se je to zgodilo, principe teh transformacij, kdo je stal za tem (država, občina, zasebniki), in seveda današnje stanje. Kakšni so problemi drugod, kako prenesti primere dobre prakse v svoje okolje? Kakšne so pobude za prihodnost?