v sredo, 22. decembra ob 17. uri na Fakulteti za družbene vede v družabnih prostorih (drugo nadstropje, bivša seminarska soba).

V okviru Časopisa za kritiko znanosti, IWW 2.0 in PI se je pojavilo več predlogov za tematiziranje krize, delavskih in družbenih bojev v krizi, transformacij dela, nematerialnega in kognitivnega dela, mostu med migrantskimi boji in boji v tovarni znanja, krize reprezentativne politike in konstituirajoče oblasti živega dela itd.

V teh zanimivih časih se zdi zelo primerno, da naredimo iz pisanja in urejanja številke znanstvenega časopisa ČKZ, ki je odprt za gibanja in nove družbene in politične prakse, kolektivni premislek in aktivistično raziskavo novih jezikov osvobajanja. Zamislili smo si, da bi številka, ki ima delovni naslov Transformacije dela: kriza reprezentativne politike in konstituirajoča oblast živega dela (delovni koncept najdete spodaj), nastajala skozi niz diskusij med in z avtorji prispevkov. Prvo diskusijo organiziramo v sredo, 22. decembra ob 17. uri na Fakulteti za družbene vede v družabnih prostorih (drugo nadstropje, bivša seminarska soba). Na njej bosta urednika bloka predstavila izhodiščno zamisel.

Prisrčno vabljeni!

Transformacije dela: kriza reprezentativne politike in konstituirajoča oblast živega dela

Protesti študentk, raziskovalcev in univerzitetnih učiteljic se v Evropi in po svetu stopnjujejo. Na prvi pogled bi se morda zdelo, da gre pri reformah univerzitetnega in raziskovalnega polja, ki so sprožile največja vrenja na univerzah po letu 1968, zgolj za izvajanje neoliberalne agende privatizacije javnega. Potemtakem bi bili upori na univerzah usmerjeni zgolj k ohranitvi obstoječih javnih univerz in v sebi ne bi nosili potenciala za radikalno transformacijo obstoječega. Zato se moramo sprememb univerzitetnega in raziskovalnega polja in z njimi povezanih uporov lotiti z drugačno raziskovalno strategijo, kot jo narekuje nezadostna pojasnjevalna shema, ki sloni na kritiki neoliberalne ofenzive kot privatizacije. Pri tem izhajamo iz preproste teze, da se reforme univerzitetnega in raziskovalnega polja artikulirajo na osnovi nove kompozicije živega dela, da interpretirajo vse bolj središčno vlogo nematerialnega in kognitivnega dela in da so trenutni spopadi povezani s poskusi kapitala, da zaposli to novo kvaliteto živega dela in jo s tem podvrže kapitalističnemu režimu vrednotenja. Znanstvena produkcija tako izgublja vlogo reprodukcije ali kritike družbenih razmerij, nastalih v sferi neposredne materialne produkcije, in vse bolj postaja sfera neposredne produkcije znanja kot blaga in subjektivitete. Upore, ki niso omejeni samo na univerzo, ampak se razplamtevajo po vsej družbeni tovarni znanja, lahko zato razumemo kot konstituirajočo oblast in ne kot branjenje statusa quo.

Upori v družbeni tovarni znanja pa niso edini izraz krize predstavniške politike. Boji migrantov v času krize spodbijajo poskuse renacionalizacije političnih prostorov, s čimer preprečujejo, da bi imel kapital, ki je neuspešen v vsiljevanju lastnih režimov valorizacije, politično iniciativo. Konstitucionalizacija nacionalnega političnega prostora je namreč homologna z družbo, ki jo oblikuje kapital. Da bi torej razumeli in razvijali potencial konstituirajoče oblasti živega dela v krizi, moramo upoštevati heterogenost režimov izkoriščanja in razviti instrumente aktivističnega raziskovanja, ki bodo iz notranjosti specifičnih režimov izkoriščanja in specifičnosti bojev razvili skupna imena osvobajanja, nov jezik konstituirajoče oblasti živega dela.