Številka: 092-57/2011-3
Datum: 24. 1. 2011

Zadeva: Odgovor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na zahteve nevidnih delavcev sveta (IWW) – samoorganizirane skupine delavcev SCT

Na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve smo prejeli zahteve nevidnih delavcev sveta (IWW) – samoorganizirane skupine delavcev. V nadaljevanju podajamo odgovor na zahteve, ki sodijo v okvir naših aktivnosti.

1. Delavcem mora biti kljub odpovedi delovnega razmerja, izteka delovne pogodbe ali izteka delovnega dovoljenja in vize dopuščeno nadaljevanje bivanja v delavskih domovih in to brezplačno. Pod nobenim pogojem se delavca ne sme odjaviti z naslova delavskega doma.
Usoda delavcev, ki bivajo v samskih domovih, je odvisna od pogodb, ki jih imajo delavci z lastniki ali najemniki samskih domov.
Gre za pogodbeno razmerje med delavcem in lastnikom prostorov v samskih domovih. Kakšne pogodbe so sklenjene, oziroma kako je urejen način plačevanja najemnine, odpovedni roki in druge sestavine pogodbe, je odvisno od same pogodbe, oziroma od dogovora pogodbenih strank.
Vsekakor pa pogodbe o najemu nastanitvenih prostorov ne vplivajo na položaj in pravice delavcev iz naslova delovnega razmerja.
Ob tem pa je potrebno upoštevati določbo 32. člena Ustave RS, ki posamezniku daje pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče. V skladu s tem tudi delavcu migrantu ne moremo oziroma ne smemo vsiljevati ali določiti, kje bo prebival, če se sam odloči poiskati namestitev in je kvaliteta prebivanja posledica njegove osebne in svobodne odločitve.
Prijavo in odjavo prebivališča ureja Zakon o prijavi prebivališča, ki je v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve (MNZ).

2. Delavcem, ki so iz kakršnegakoli razloga izgubili delo, bodisi so dobili odpoved bodisi jim je pretekla delovna pogodba, se pod nobenim pogojem ne sme razveljaviti obstoječega delovnega dovoljenja ali obstoječega bivalnega vizuma.
Zakon o zaposlovanju in delu tujcev pozna tri vrste delovnih dovoljenj, in sicer dovoljenje za zaposlitev, dovoljenje za delo in osebno delovno dovoljenje.
Dovoljenje za zaposlitev se izda na vlogo delodajalca in se lahko izda z veljavnostjo do enega leta, ki s potekom veljavnosti preneha veljati. Dovoljenje za zaposlitev se lahko podaljša. V skladu z 11. d členom Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, dovoljenje za zaposlitev preneha veljati s prenehanjem delovnega razmerja. Kljub prenehanju delovnega razmerja (brez delavčeve volje ali krivde) in dovoljenja za zaposlitev, je tak delavec-migrant upravičen do denarnega nadomestila, če izpolnjuje pogoje v skladu z Zakonom o urejanju trga dela (ZUTD).
Dovoljenje za delo se izda za različne namene. Na podlagi dovoljenja za delo se lahko tuji delavec-migrant zaposli, če je sezonski delavec ali zastopnik družbe. Dovoljenje za delo v skladu z 12. členom Zakona o zaposlovanju in delu tujcev preneha veljati s potekom časa za katerega je bilo izdano, ali s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o delu. Če je bil delavec z dovoljenjem za delo zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi, mu prav tako pripada denarno nadomestilo, če izpolnjuje pogoje v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.
Osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let ali za nedoločen čas se izda tujcu in mu daje enak položaj na trgu dela, kot ga ima slovenski državljan. Na podlagi osebnega delovnega dovoljenja se lahko zaposli pri katerem koli delodajalcu v Republiki Sloveniji, ali se samozaposli. V primeru prenehanja delovnega razmerja osebno delovno dovoljenje ne preneha veljati. Delavec migrant z osebnim delovnim dovoljenjem z veljavnostjo treh let ali za nedoločen čas, se lahko vpiše v evidenco brezposelnih oseb in ima pravico do denarnega nadomestila, če izpolnjuje pogoje v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.
Dovoljenje za prebivanje (v zahtevi naveden kot bivalni vizum) ureja Zakon o tujcih, ki je v pristojnosti MNZ.

3. Takojšnja ustavitev izgona delavcev iz Republike Slovenije, ki izgubijo delo ali jim izteče bivalni vizum.
Izgon tujcev iz RS ureja Zakon o tujcih, ki je v pristojnosti MNZ.

4. Takojšnje izplačilo nadomestila za brezposelne vsem, ne glede na to, ali imajo začasno ali stalno dovoljenje za bivanje.
Denarno nadomestilo
Delavec ima pravico do denarnega nadomestila, če mu je delovno razmerje prenehalo brez njegove volje ali krivde, pod pogoji, ki jih določa ZUTD.
Brezposelna oseba ima pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, če:
- je bila v delovnem razmerju vsaj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih in je vložila zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja (če uveljavlja denarno nadomestilo po tem roku, se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša za koledarske dneve, ki pretečejo od 31. dneva po prenehanju obveznega ali prostovoljnega zavarovanja do dneva vložitve zahteve).
Za brezposelno osebo se po ZUTD štejejo tudi tujci z državljanstvom države, ki ni članica EU ali EGP ali Švicarske konfederacije (to je državljani tretjih držav), ki imajo osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let ali za nedoločen čas, tujci z osebnim delovnim dovoljenjem, izdanim osebi z začasno zaščito oziroma prosilcu za mednarodno zaščito, ter tujci, ki na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma ali ob upoštevanju načela vzajemnosti izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, dokler prejema to nadomestilo.
Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti. Če je zavarovanec v tem obdobju prejemal nadomestilo plače v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, zdravstvenem zavarovanju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zavarovanju za starševsko varstvo, se v osnovo za odmero denarnega nadomestila upošteva povprečna plača, prejeta za zadnjih osem mesecev. Če je zavarovanec plačo prejemal krajše obdobje, se za manjkajoče mesece upošteva prejeto nadomestilo.
Zavarovancu, ki je v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti delal krajši delovni čas v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zavarovanju za starševski dopust, se v osnovo za odmero denarnega nadomestila upošteva prejeta plača, preračunana na polni delovni čas.
Zavarovancu, ki v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti ni prejemal plače niti nadomestila plače, se v osnovo za odmero denarnega nadomestila upošteva plača, prejeta za zadnjih osem mesecev, oziroma se, če je plačo prejemal krajše obdobje, za manjkajoče mesece upošteva njegova osnovna plača, povečana za dodatek za delovno dobo, ki bi jo zavarovanec prejel, če bi delal.
Višina denarnega nadomestila:
- prve tri mesece 80 % od osnove,
- v naslednjih mesecih pa 60 % od osnove.
Najnižji znesek denarnega nadomestila ne sme biti nižji od 350 EUR.
Najvišji znesek denarnega nadomestila ne sme biti višji od trikratnika najnižjega zneska.
Čas trajanja pravice do denarnega nadomestila:
- 3 mesece za zavarovanje od devet mesecev do 5 let,
- 6 mesecev za zavarovanje od 5 do 15 let,
- 9 mesecev za zavarovanje od 15 do 25 let,
- 12 mesecev za zavarovanje nad 25 let,
- 19 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let, in za zavarovanje nad 25 let,
- 25 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let, in za zavarovanje nad 25 let.
Delavci, državljani tretjih držav, ki imajo osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let ali za nedoločen čas pa se lahko vpišejo v evidenco brezposelnih oseb in so upravičeni tudi do pravic iz naslova aktivne politike zaposlovanja.
Pravice do denarnih nadomestil za tuje delavce
Pravice do denarnih nadomestil za tuje delavce urejajo tudi sporazumi o socialni varnosti, ki jih ima Slovenija sklenjene z drugimi državami.
Sporazumi določajo, da se nadomestilo za primer brezposelnosti ne izplačuje v drugo državo pogodbenico. Sporazuma z Bosno in Hercegovino in Makedonijo določata, da se denarno nadomestilo izplačuje le, če ima upravičenec stalno prebivališče na ozemlju države, po katerih predpisih uveljavi pravico, ostali državljani (Hrvaška) in državljani držav, kjer ni sklenjenih sporazumov, pa morajo imeti v Sloveniji bodisi stalno ali začasno prebivališče.
Če zavarovanec ne izpolnjuje s sporazumom predpisanega pogoja prebivanja (kot je navedeno zgoraj) mu pravica do denarnega nadomestila miruje. Za nadaljevanje upravičenosti se mora zavarovanec v 8 dneh po prenehanju razloga za mirovanje (se pravi, ko prične prebivati v Sloveniji, za kar mora pridobiti ustrezno dovoljenje za prebivanje) prijaviti pri Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) in uveljavljati denarno nadomestilo za preostali čas upravičenosti. Za uveljavitev te pravice, je potrebno izpolniti zahtevek in priložiti dokazilo (dovoljenje za prebivanje, ki ga izda upravna enota).
Delavcem iz Bosne in Hercegovine, ki v času, ko še veljajo zgoraj navedene zahteve sporazuma (stalno prebivanje) do uveljavitve spremembe sporazuma (ki bo uredil, da se bo pravica izplačevala tudi v primeru začasnega prebivanja) še ne izpolnjujejo pogojev za izplačevanje (nimajo urejenega stalnega prebivanja) svetujemo, da se zaradi zavarovanja njihovih pravic prijavijo pri ZRSZ in vložijo zahtevek za denarno nadomestilo (v roku 30 dni od prenehanja delovnega razmerja).
ZRSZ bo v upravnem postopku odločil o njihovi vlogi in jim izdal odločbo o priznanju pravice ter v primeru, da ne izpolnjujejo pogoja prebivanja (odvisno od sporazuma, kot je navedeno zgoraj) tudi odločbo o mirovanju pravice zaradi razloga ne-prebivanja v Sloveniji. Ko bo uveljavljena sprememba sporazuma, bodo lahko v primeru, da si bodo v Sloveniji uredili prebivanje, vložili zahtevek za preostali čas upravičenosti po prenehanju razloga za mirovanje.
Upoštevanje obdobij zaposlitve po sporazumih o socialni varnosti
Če je z državo, od koder prihaja tujec, sklenjen sporazum o socialni varnosti (to je v primeru Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Makedonije ter od 1. 11. 2010 tudi Srbije), se v zavarovalno dobo za odmero štejejo tudi obdobja zaposlitve, dopolnjena v tej državi. Ta obdobja se dokazujejo z obrazci za izvajanje sporazuma, ki jih ZRSZ od pristojnega organa v tej državi pridobi po uradni dolžnosti, delavec, ki ta obdobja uveljavlja, pa mora na obrazcu vloge za uveljavljanje teh obdobij navesti nazive delodajalcev v teh državah ter trajanje zaposlitve. Zaradi postopka potrjevanja obdobij v teh državah je potrebna tudi fotokopija delovne knjižice.
V času prejemanja denarnega nadomestila je brezposelna oseba zavarovana za obvezna zavarovanja - pokojninsko in invalidsko, zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in za primer brezposelnosti. Prispevke plačuje ZRSZ.

5. Takojšnje izplačilo odpravnine vsem delavcem, ne glede na to ali izgubijo delo zaradi stečaja ali zaradi poteka pogodbe.
Tuji delavci imajo v primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi stečaja ali prisilne poravnave podjetja enake pravice kot slovenski državljani.
V kolikor je delavcu prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja ali prisilne poravnave, je upravičen do izplačila odpravnine, v višini in pod pogoji, kot jih za presežne delavce določajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja.
V primeru, da tujemu delavcu-migrantu, ali slovenskemu državljanu, poteče pogodba o zaposlitvi za določen čas, delavec ni upravičen do odpravnine.
V primeru stečaja ali prisilne poravnave lahko delavci pravico do izplačila odpravnine uveljavljajo pri Javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS. Delavci so po Zakonu o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS (ZJSRS) upravičeni do odpravnine, v višini in pod pogoji, kot jih za presežne delavce določajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in sicer največ do zneska v višini ene minimalne plače določene z zakonom na dan izdaje odločbe, zmanjšane za davke in prispevke.

V skladu z 18. členom ZJSRS pridobi pravice po tem zakonu upravičenec z dnem prenehanja delovnega razmerja, pri čemer je dodaten pogoj v primeru stečaja, da je svoje pravice prijavil v rokih in na način določen v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Opozarjamo na tretji odstavek 18. člena ZJSRS, ki določa, da prijava terjatve v stečajnem postopku ni pogoj za pridobitev pravic po tem zakonu, če je bil stečajni postopek zaključen, ne da bi bila opravljena delitev upnikom, ker premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ni zadoščalo niti za stroške stečajnega postopka oziroma je bilo neznatne vrednosti. V primeru prisilne poravnave pa je dodaten pogoj, da je delavec zahteval varstvo svojih pravic v rokih in na način določen v predpisih, ki urejajo delovna razmerja, če mu pravice niso bile priznane v skladu s temi predpisi.
Zahteva za uveljavljanje pravic se vloži na posebnem obrazcu v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja na ZRSZ po sedežu delodajalca. Zahtevi je treba priložiti dokazilo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter dokazilo o tem, da je:
- v primeru stečaja svoje pravice prijavil v rokih in način določen v ZFPPIPP (razen, kadar je bil stečajni postopek zaključen, ne da bi bila opravljena delitev upnikom)
- v primeru prisilne poravnave zahteval varstvo svojih pravic v rokih in na način določen v predpisih, ki urejajo delovna razmerja, če mu pravice niso bile priznane v skladu s temi predpisi.

6. Vsem delavcem je treba takoj izplačati plače in druge pravice iz dela in to tudi za nazaj.
Izplačila plač in druge pravice iz delovnega razmerja so obveznosti delodajalca. V primeru, ko delavci ne dobivajo plač, lahko v skladu z veljavno delovno zakonodajo (112. člen ZDR) izredno odpovejo pogodbo o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca, in sicer v osmih dneh po tem, ko predhodno pisno opomnijo delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestijo inšpektorja za delo.
V primeru stečaja ali prisilne poravnave imajo delavci po ZJSRS, ob pogojih, ki veljajo za uveljavljanje izplačila odpravnine, navedenih v točki 5, med drugim tudi pravico do izplačila neizplačanih plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja in do izplačila neizplačanih nadomestil plače za plačane odsotnosti z dela v obdobju treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja (v obeh primerih največ do zneska v višini treh minimalnih plač določenih z zakonom na dan izdaje odločbe, zmanjšanih za davke in prispevke).

7. Za vse delavce je treba takoj plačati prispevke, ki jih delodajalci sistematično niso vplačevali.
Zavezanec za plačilo davkov in prispevkov iz delovnega razmerja je delodajalec, ne glede na to ali gre za domačega ali tujega delavca.
Treba je pojasniti, da je v skladu z 228. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 112/06 – odl. US, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZvarDod, 98/09-ZIUZGK, 27/2010-odl.US, 38/2010 – ZUKN, 61/2010 – ZSVarPre in 79/2010 – ZPKDPIZ, v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1) za pobiranje, izterjavo ter nadzor nad pobiranjem prispevkov pristojna Davčna uprava RS (DURS).

Kot odgovor na vaše vprašanje pa vam z vidika pokojninske in invalidske zakonodaje pojasnjujemo, da je pravica do pokojnine, pravica iz sistema socialnega zavarovanja, do katere je posameznik upravičen na podlagi dela in prispevkov ter po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Pokojnina temelji na plači in od plače plačanih prispevkih za zavarovanje, medtem ko načeli vzajemnosti in solidarnosti predstavljata korekturna faktorja. To predstavlja osnovno pravilo, po katerem se v zavarovalno dobo štejejo le tista obdobja zavarovanja, za katera so bili plačani prispevki (191. člen ZPIZ-1).

Za izvajanje nadzora nad obračunavanjem prispevkov iz plač mora zavezanec za prispevke predložiti davčnemu organu obračun davčnega odtegljaja, ki vsebuje izračunane, odtegnjene in plačane prispevke za socialno varnost skupaj iz vseh plač. Skladno s predpisi o davčnem postopku se je obračun davčnih odtegljajev, med katere sodijo tudi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, začel izkazovati individualno za vsakega posamičnega delavca šele od 1. julija 2008 dalje, medtem, ko se je do tega datuma obračun vodil skupno za vse delavce pri delodajalcu. To je pomenilo, da je lahko šele od takrat dalje tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije po 448. členu ZPIZ-1 zaradi nadzora nad plačilom prispevkov, na podlagi podatkov DURS in v sodelovanju z DURS, začel voditi evidenco o vplačanih prispevkih, ki so bili obračunani za posameznega delavca. Zaradi neobstoja evidence, ki je bila do takrat vodena skupno za vse delavce pri posameznem delodajalcu, je bilo glede na trenutno stanje mogoče le predpostaviti, da je bil posamezni delavec zajet v mesečnem obračunu plač ter je zato vsako ugotavljanje obdobij obračunanih in plačanih prispevkov za posameznega zavarovanca zgolj približna in ne nujno pravilna oziroma popolna ugotovitev dejanskega stanja.

Iz zgoraj opisanih razlogov ter z namenom, da delavci zaradi neobstoja ločenih individualnih evidenc ne bi bili oškodovani v svojih pravicah, pa je ZPIZ-1 v 192. členu določil izjemi, ki dopuščata, da se v zavarovalno dobo vštejejo tudi obdobja, v katerih je delodajalec sicer obračunal prispevke od delavčeve plače, vendar prispevkov ni vplačal (prvi odstavek 192. člena ZPIZ-1) oziroma se celo štejejo prispevki za plačane, če je obstoj zavarovanja ali obstoj podatkov, ki se nanašajo na zavarovalno obdobje, mogoče ugotoviti na podlagi evidenc nosilca obveznega zavarovanja, ne glede na možnost ugotovitve plačila prispevkov, oziroma če zavarovanja ni mogoče dokazati zaradi stečaja ali druge oblike prenehanja delodajalca, pri katerem je bil zavarovanec v delovnem razmerju (drugi odstavek 192. člena ZPIZ-1). Na ta način država pod zakonsko predpostavko, da so bili prispevki za obvezno zavarovanje obračunani, tako ugotovljena obdobja všteva v zavarovalno dobo.

Obračunani in neplačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se tako upoštevajo delavcem v pokojninsko dobo, kar pomeni, da se obdobje zavarovanja, ne glede na plačane prispevke delavcem všteva v dobo za odmero pokojnine. To v konkretnem izračunu pokojnine pomeni, da se vsako posamezno leto zavarovanja, ne glede na plačilo prispevkov, vrednoti v višini 1,5 % pokojninske osnove, s čimer se posledično poveča odmerni odstotek za izračun pokojnine kot tudi sama višina pokojnine.

Z vštevnostjo obdobja obračunanih prispevkov v dobo za izpolnitev pogojev za priznanje pravice, se tako varujejo bodoče pričakovane pravice delavca oziroma se zagotavlja socialna varnost delavcev. Določba 192. člena ZPIZ-1 je bila namreč v zakon vnesena zato, ker se v praksi ne upoštevajo zakonske določbe o plačevanju prispevkov za socialno varnost po predpisih o prispevkih za socialno varnost. Ker gre v primeru pravice do pokojnine za osebno pravico delavca, le-ta ne sme biti kaznovan, če delodajalec ne izvaja svojih dolžnosti, določenih s predpisi o delovnih razmerjih. Ena od glavnih dolžnosti delodajalca pa je tudi plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Ob tem pa je potrebno upoštevati tudi vlogo države, ki zakonsko prevzema odgovornost za delovanje javnega pokojninskega sistema že skozi načelo solidarnosti, ki je eno temeljnih načel sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS in katerega bistvo je v tem, da se določenim kategorijam zavarovancev za razliko od drugih zavarovancev, ki se jim priznavajo manjše pravice glede na vplačane prispevke, zagotavlja socialna varnost s priznavanjem pravic v večjem obsegu, kot bi jim pripadale glede na vplačane prispevke ter glede na načelo vzajemnosti, ki zavarovancem zagotavlja enakopravno materialno varnost na način, da se jim priznavajo pravice v sorazmerju z vplačanimi prispevki oziroma dohodki.

S spoštovanjem,

dr. Ivan SVETLIK
MINISTER

Delavci podjetja SCT-Obrati so se postavili za svoje pravice

Val odpuščanja se nadaljuje. Slovenijo je moralo v času krize zapustiti približno 14000 migrantskih delavcev. Zaradi režima migracij, ki sloni na osebni odvisnosti delavca od delodajalca in na konceptu t. i. in izigrani.

Pred podjetjem SCT-OBRATI se je zbralo okrog 250 delavcev, ki jih čaka negotova usoda. Vendar so se odločeni boriti za svoje pravice.

Na današnjem sestanku s stečajnimi upravitelji in direktorjem podjetja SCT-OBRATI (hčerinska družba SCT), so bile s strani samoorganiziranih delavcev postavljene naslednje zahteve:

* vsem delavcem se morajo takoj izplačati vse plače in ostali prispevki ter regresi, ki jim pripadajo,
* delavcem se omogoči bivanje v samskem domu, dokler si ne izborijo vseh pravic, ki jim pripadajo iz naslova podjetja v stečaju ter dokler si ne najdejo nove zaposlitve.

Podjetje SCT-OBRATI je od 10. januarja v stečajnem postopku. Gre za podjetje, ki zaposluje 245 delavcev. 37 delavcev je že pred stečajem dalo odpoved, 92 delavcev čaka prerazporeditev na druga delovna mesta, 137 delavcem pa bo odpovedano delavno razmerje. Odpoved delavnega razmerja predstavlja velik problem predvsem migrantskim delavcem, ki s tem izgubijo pravico za bivanje v Sloveniji.

Direktor podjetja v stečaju je delavce nagovoril z besedami, da morajo razumeti podjetje, ki je v težavah. Samoorganizirani delavci so mu na to odgovorili, da se vedno razmišlja o dobrem podjetja, nikoli pa se ne razmišlja o dobrem delavca. Ti so zaradi slabega poslovanja prvi na odstrelu. Delavci so tako zahtevali pravico in dolžnost podjetja, da mora najprej poskrbeti za delovno silo, ki prva ustvarja dodano vrednost v podjetju. Zahtevajo se torej izplačila vseh zamujenih plač ter prispevkov, hkrati pa naj se zagotovi nemoteno ter brezplačno bivanje v Republiki Sloveniji, do izpolnitve pravic ter najdbe novega delovnega mesta.

iz www.njetwotk.org