http://www.njetwork.org/IMG/moton30.jpg?1305402240

Na demonstracijo nevidnih delavcev in delavk sveta!

Da spremenimo življenje in izborimo skupno prihodnost.

Za nami so leta opozarjanja na nevzdržen položaj migrantskih delavcev v Republiki Sloveniji. Bile so številne manifestacije, stavke in peticije samoorganiziranih skupin delavcev in aktivistov IWW. Nič ni prepričalo predstavnikov odgovornih institucij v Republiki Sloveniji, da podprejo demokratični proces, ki bi vodil k enakopravnosti migrantskih delavcev. Kljub občasnim deklarativnim izrazom razumevanja in sočutja, migrantski delavci ostajajo diskriminirani in nesvobodni. Nedavne spremembe zakonodaje niso zgolj kozmetične – so izraz prezira do ljudi, ki so gradili infrastrukturo te dežele in so izraz zaničevanja samonikle civilne družbe. Za delavce, ki jim delodajalci dolgujejo številne plače in druge pravice iz dela, se ni spremenilo nič. Še več, delodajalci v kolaboraciji z Zavodi za zaposlovanje in drugimi državnimi institucijami proti delavcem vodijo pravo vojno nizke intenzivnosti z grožnjami, zavajanji in sistematično marginalizacijo. Njihov cilj je raztreščiti vsako upanje, ki še morda tli med delavci, da jim bodo kdaj povrnili neizplačane plače, da bodo kdaj lahko udejanjili svoje pravice.

Namen sobotne transnacionalne demonstracije ni zgolj opozoriti javnost na slab položaj migrantskih delavcev. Javnost v Sloveniji ve. In kdor je za demokracijo, je na strani migrantskih delavcev. Sobotna demonstracija mora iti onkraj opozarjanja in sočutja – biti mora trenutek spremembe razmerja sil, ki lahko omogoči spremembo življenja. Spremembo delovnih in življenjskih pogojev migrantskih delavcev in nas vseh. Brutalne oblike izkoriščanja migrantskih delavcev, kraja njihovega življenja in prihodnosti, je zgolj vrh ledene gore. Kjer so politične institucije zaprte za jezik pravic in demokracije, kjer se politične elite odločajo v prid korupcije in negirajo pravice in svobodo tistim, ki ustvarjajo skupno bogastvo, ne moremo spremeniti življenja. To vedo v Tuniziji, Egiptu, Španiji in kmalu povsod po Evropi.

V čim večjem številu se udeležimo sobotne demonstracije! Skupaj se borimo proti izkoriščanju, da bi spremenili življenje in si izborili prihodnost!

Vabljeni, da skupaj zgradimo sobotno demonstracijo. Pridruži se na naslednih etapah:

v sredo, 1. junija ob 19.00 v SC Rog - skupščina za demonstracijo Nevidnih delavcev in delavk sveta (pridi in sodeluj v pripravi demonstracije);

v četrtek, 2. junija ob 18.00 v delavskem domu na Šmartinski - javna medijska konferenca

v četrtek, 2. junija ob 21.00 v koncertni dvorani Rog - Zlatko Kaučič s prijatelji v podporo nevidnim delavcem sveta (predstavitev projekta Emigranti). Na koncertu zbiramo sredstva za plačilo prevoza delavcem na sobotno demonstracijo.

v soboto, 4. junija ob 14.00 v Parku Tabor - demonstracija nevidnih delavcev in delavk sveta

IWW Nevidni delavci sveta Socialni center Rog

(Prosimo, da nam pomagate čimbolj razširiti ta poziv.)

Njetwork

posebna podstran za demonstracijo: DEMONSTRACIJA

dogodek na facebook

Pošiljamo poziv na demonstracijo nevidnih delavcev in delavk sveta, ki bo 4. junija 2011 v Ljubljani. Če se strinjate s pozivom in iz njega izhajajočo obliko demonstracije in želite prispevati k njej ter v njej sodelovati, vas pozivamo, da poziv podpišete.

V četrtek, 12. maja ob 19. uri organiziramo v Socialnem centru Rog na Trubarjevi 72 prvo srečanje pristopnikov k pozivu.

Poziv na demonstracijo nevidnih delavcev in delavk sveta 4. junija

Transnacionalno gibanje migrantskih in prekernih delavcev in delavk IWW (Nevidnih delavcev sveta) je 15. aprila na svoji skupščini sprejelo odločitev, da 4. junija v Ljubljani organizira manifestacijo za pravice migrantskih delavcev.

Odločitev je rezultat nepripravljenosti oblasti Republike Slovenije, da sprejmejo odgovornost za katastrofalni položaj migrantskih delavcev. IWW so v preteklih letih in še posebej intenzivno po izbruhu finančne in ekonomske krize vlado Republike Slovenije in druge odgovorne institucije v državi opozarjali na izjemno težak položaj migrantskih delavcev ter na sistematično kršenje in zanikanje njihovih delavskih, socialnih in državljanskih pravic. Ob tem so nenehno opozarjali, da nosi temeljno odgovornost država s svojim režimom migracij, ki se ga ne bi sramovali najbolj zapriseženi rasisti in zagovorniki apartheida. Nenehno so poudarjali, da je edina rešitev takšna sprememba zakonodaje, ki bo ukinila odvisnost delavcev od delodajalcev in jih vključila v socialno državo.

Odgovor vlade na pozive, akcije in mobilizacije so kozmetične spremembe obstoječe migracijske zakonodaje, ki ne bodo razgradile sistema odvisnosti in ne bodo odpravile institucionalne diskriminacije migrantskih delavcev in delavk. Vlada Republike Slovenije je s februarsko uredbo omogočila uresničitev zanemarljivega dela sistematično kršenih socialnih pravic v obliki humanitarne pomoči, kar so številni delavci razumeli kot ponižanje. Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve se ni odzvalo na legitimne zahteve delavcev, ki so bili pregnani iz Republike Slovenije, delodajalci in država pa jim dolgujejo pravice iz dela. Zadnji test pripravljenosti vlade, da naredi konkretne poteze onkraj deklarativnega sočutja, je bila marčevska manifestacija iz Slovenije pregnanih in izigranih delavcev v Banja Luki. Poziv samoorganiziranih oškodovanih in pregnanih delavcev v okviru IWW, da se jih vključi v reševanje problematike migrantskih delavcev, ni dobil nobenega odgovora. Prav tako nikogar na vladi in v njenih institucijah ne zanima usoda stavkajočih delavcev v bivšem Vegradovem delavskem domu v Velenju, stavkajočih delavcev Gratima v Sežani, stavkajočih delavcev SCT v delavskih domovih v Ljubljani. Računajo, da jih bodo pometle grožnje, negotovost, marginalizacija in revščina.

Razlogi za demonstracijo migrantskih delavcev so torej na dlani. Le z veliko demonstracijo se lahko zoperstavijo pozabi, marginalizaciji, porazu, odvzemu upanja, normalizaciji skrajno brezvestnih oblik izkoriščanja. Prav tako so na dlani razlogi, da z njimi demonstrirajo vsi ostali. Nihče nima ničesar od takšnega ropanja delavcev, razen gradbenih in ostalih baronov, njihovega političnega kroga in institucij finančnega kapitalizma. Še več, na vrhuncu krize je popolnoma jasno, da je poglavitni dejavnik korupcije – pretakanja skupnega bogastva v žepe peščice in blokiranje naše zmožnosti proizvajanja – sistematično zanikanje pravic delavcem in delavkam, njihova odvisnost, odsotnost vsakršnih garancij. Slednje pa ni zgolj paradigmatski pogoj dela in življenja migrantskih delavcev, ampak vseh.

Zato pozivamo vse, da četrtega junija skupaj zasedemo ljubljanske ulice, da skupaj zgradimo moč, s katero bomo osvojili pravice in garancije, zaustavili korupcijo, ki nam jemlje prihodnost. Celotno generacijo so obsodili na brezperspektivnost. Migrantom in migrantkam zanikajo pravico do izbire, do mobilnosti, do delavskih, socialnih in državljanskih pravic. Študente in študentke pehajo v prekernost, iz študija in univerze delajo poligon skrajnega razslojevanja in degradacije mladih. Prekernim delavcem in delavkam odrekajo pravice in jih pehajo v revščino. Vse redkejši, ki še imajo kakšne pravice, jih lahko obdržijo za ceno pokornosti. Razen, če se združimo. Ne da bi karkoli branili, ampak da definiramo in uveljavimo pravice, zgradimo svojo moč in spremenimo svet.

V Evropi, na obeh straneh skupnega Sredozemskega morja, v evropskih metropolah, ki vstajajo proti politikam zategovanja pasov in nasilju finančnega kapitalizma, v evropskih provincah, kjer so mlade generacije vstale proti podvrženosti, hierarhijam, brezizhodnosti, lokalnim diktaturam, v transnacionalnem gibanju migrantov, ki prečka meje in ruši režim evropskega apartheida, vstaja nova generacija. 4. junija bomo v Ljubljani naredili manifestacijo te nove generacije, moment njene vidnosti, moči in odločenosti. Zahtevali bomo pravice za migrantske delavce in delavke, ki so jim v evropskem apartheidu sistematično zanikane. Zgradili bomo novo solidarnost, novo moč, novo skupno telo – da osvojimo našo skupno prihodnost.

IWW (Nevidni delavci sveta)

Socialni center Rog