PETICIJA: Sedmi dan odločnega delavskega boja v Luki Koper pozivamo organizacije in posameznike ter posameznice iz civilne družbe k odločni solidarnosti

Stavka Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti in protestna prekinitev dela delavcev zaposlenih pri IPS v Luki Koper poteka sedmi dan. Dovolj časa, da ni več mogoče spregledati prelomnosti luške delavske akcije in njenih posledic za delavsko gibanje. Stavka in protestna prekinitev dela sta dosegli prelomno točko in ta epizoda industrijskega konflikta lahko pomeni nov zalet delavskemu gibanju, ki išče odgovor na vprašanje, kako obrniti trend umikanja in izgubljanja delavskih ter socialnih pravic. Zato se obračamo na civilno družbene organizacije in posameznike ter posameznice s pozivom, da izrazijo solidarnost z vsemi stavkajočimi, tako z delavci, ki so zaposleni pri Luki Koper kot z delavci, ki so zaposleni pri podizvajalcih.

Uprava Luke Koper ni preklicala grožnje z odpustitvijo 23 članov stavkovnega odbora, prav tako ni prekinila postopkov za prekinitev njihovih delovnih razmerij. Uprava se tudi ni odrekla poskusom kriminalizacije stavke Sindikata žerjavistov. To je napad na svobodo sindikalnega organiziranja. Delavci, ki so zaposleni pri izvajalcih pristaniških storitev in so zaradi izjemno slabega položaja in sistematičnega kršenja delavskih pravic protestno prekinili delo in že sedmi dan protestirajo pred vhodom v Luko Koper, so še vedno podvrženi grožnjam svojih delodajalcev, nekatere pa so celo odpustili. Legitimnost tega protesta je nesporna, grožnje in sankcije proti delavcem, ki so udeleženi v protestu pa so prav tako napad na svobodo delavskega organiziranja.

V Luki Koper potekata dva boja, boj žerjavistov, ki so zaposleni pri Luki Koper in boj najemnih delavcev, ki so zaposleni pri zunanjih izvajalcih pristaniških storitev. In vendar je to skupni delavski boj in usoda enega je neločljivo povezana z usodo drugega. Kot so delavci medsebojno povezani in odvisni drug od drugega v proizvodnem procesu v pristanišču, kot so pravice zaposlenih pri Luki odvisne od pravic delavcev, zaposlenih pri IPS in obratno, je uspeh boja „garantiranih“ delavcev odvisen od uspeha boja prekernih delavcev in obratno. Varnost, ki je najbolj izpostavljeno vprašanje v industrijskem konfliktu v Luki Koper, je izraz te vzajemnosti in povezanosti. Zaradi neoliberalnega upravljanja, ki prenaša stroške fleksibilnosti na pleča delavcev, kuje profite z nenehnim zmanjševanjem stroškov dela in v tekmi proti dnu segmentira trg dela ter poglablja neenakosti, je postala Luka Koper nevarna vsakemu delavcu.

Tako žerjavisti kot delavci pri IPS zahtevajo varno delovno okolje in zato enako plačilo za enako delo, enake pravice za vse delavce in konec vse bolj pogubnih delitev in segmentacije. V delavskem organiziranju in vsakdanjih medsebojnih stikih so zgradili solidarnost, ki presega ločnice, ki zamejuje hierarhične segmente trga dela. Zato je izkušnja delavskega boja v Luki Koper neprecenljiva in celo zgodovinska. Z njo je delavsko gibanje dobilo model delovanja, ki se lahko učinkovito zoperstavi eroziji delavskih pravic. Žerjavisti in delavci IPS rabijo čim več solidarnosti. Izrazimo jo, saj gre za naše skupno upanje!

IWW (Nevidni delavci sveta) in Socialni center Rog

Skupno izjavo solidarnosti lahko podpišete na www.njetwork.org