Smo v središču mesta dobili novi skvot in bo občina nove uporabnike tovarne Rog pustila pri miru le zaradi bližajočih se lokalnih volitev, se od preteklega tedna sprašujejo predvsem okoliški prebivalci. Uporabniki prisegajo, da niso skvoterji, v tovarni pa bodo le začasno. To pomeni, da se morajo na občini najprej odločiti, kaj bodo storili z zapuščenimi prostori, pravi Saša Spačal, začasna uporabnica Roga, sociologinja in japonologinja. Je tudi aktivistka, ampak le pogojno. »Naš aktivizem aktivira. Predvsem je opozicija pasivnosti,« pojasnjuje. Kot ugotavlja, se družba iz te ležernosti že prebuja. Če to ne bi držalo, Roga najbrž ne bi mogli napolniti.

Kaj ste v Rogu postorili v dveh tednih, česar občini ni uspelo v zadnjih petnajstih letih?

Organizirali smo se tako, da ljudje prostor tudi v resnici uporabljajo. Občina pa je spregledala eno od najbolj elitnih lokacij v mestu.

Roga najbrž niste izbrali naključno?

Idealen je zaradi strukture. Odprtih prostorov ne želimo pregrajevati, ker mora delovanje skupnosti ostati vidno. Le tako nastane presežek v kulturni produkciji.

Prostore ste zasedli začasno, da bi jih še legalno, potrebujete dovoljenje občine. Boste v tovarni vztrajali, tudi če pogajanja z občino ne bodo uspešna?

Odločili smo se za dogovarjanje, pri tem bomo tudi vztrajali. Če bomo prišli do »točke nič«, se bo morda našla druga vrzel v mestu. Prizadevamo si, da bi lahko posameznik za vsak neuporabljen prostor oddal vlogo in ga uporabljal, dokler ga lastnik ne bi želel nazaj.

Pobuda spominja na simbolično oddajanje prostorov v Izoli.Poskušate predstavnike občine prepričati, da mesto brez vas ne bi moglo preživeti?

Mesto nas seveda potrebuje. Če bi v Rog prišli pred petimi leti, bi bil bolje ohranjen in bi ga bilo laže vzdrževati. Vsaj ne bi pokradli vse električne napeljave.

Ste ob vselitvi koga spodili stran?

Po plastenkah in svečah, zbranih na kup, predvidevamo, da so tam kdaj tudi popivali. Med bolj nenavadne obiske štejemo prihod moškega s spuščenimi hlačami.

Lani ste s skupino Temp zasedli park za filozofsko fakulteto. T. i. degradirani prostori v mestu se ponujajo kot izhodišče za teoretski razmislek. Kako še udejanjate teorijo?

Z delovanjem: greš in poskusiš, potem pa opazuješ, kako se mimoidoči odzivajo. Ne zanima nas le teorija, ampak delovanje. Teorija nastaja sproti, z učenjem in pridobivanjem izkušenj poskušamo aktivizirati prostore.

Kaj ste se naučili od tega projekta?

Samoorganizacija in solidarnost sta še mogoči, kljub neoliberalnemu duhu današnjega časa. Prostor je viden šele s konkretnim delovanjem. V tem prehodnem parku se do takrat ni nihče ustavljal. Da obstaja, so ugotovili tudi sosedje, ki so zvečer klicali, naj utišamo glasbo. Nekaj mesecev pozneje so tlakovali pot. Še vedno se sprašujemo, ali je bila to posledica naše pobude. Tudi če ni bila, se je vsaj nekaj zgodilo.

Na pogovorih v Škucu pred enim mesecem ste ocenili, da je 15 odstotkov zazidanih prostorov v Stari Ljubljani uradno praznih ...

Izpraznjeni so lokali in stanovanjske stavbe, ki so jih lastniki dobili z denacionalizacijo in jih ne morejo vzdrževati. Seveda pa uporabnikov ne manjka.

Govoriva o brezdomcih?

In narkomanih.

Ste izračunali, koliko prostora je v občinski lasti?

Ne vemo. Ravno v tem času je občina prodajala nekaj svoje lastnine. Zanimivo je, da se je v tem mesecu zaprlo veliko gostinskih lokalov in trgovin. Celo Fraga je bila med njimi.

Tovarna Rog verjetno ni edino prizorišče, od koder bi še lahko opozarjali na neustrezno rabo javnega prostora?

Trenutno nimamo časa za razmislek o tem. Želimo oživiti prostor, dokler se občina ne odloči, kaj bo z njim, nato gremo stran. Ampak, naredite že kaj s to praznino!

Če ugotavljamo, da Stara Ljubljana postaja mesto duhov, komu pripisati krivdo?

Občina ima urbanistični urad, ta bi se z urbanizmom tudi moral ukvarjati.

Ali občini pripisujete tudi vlogo odrešitelja?

Zagotovo. Včasih že malenkosti spodbudijo ljudi, da se ne preselijo na obrobje mesta. V mislih imam nižje najemnine, urejen parkirni režim, storitvene dejavnosti.

Kaj presežnega ponuja BTC, da se tja ob petkih zvečer »uvozijo« množice žurerjev?

Vse je na dosegu roke, kino, lokali in parkirišča. To potrošnik potrebuje.

Lahko Ljubljančanom namignete, kje v središču mesta bodo zagotovo našli prijeten prostor za zabavo?

Morda na Metelkovi, ki pa se podobno kot BTC predstavlja kot mesto. Odvisno pa je, v čem želi obiskovalec uživati. Po komercialno kulturo ne bo šel na Metelkovo.

Če je vaš princip delovanja zamišljen kot kritika komercializacije, ste morda razmišljali, da bi se zažrli v njeno jedro, denimo v trgovinski center?

Imajo na voljo prazen prostor? Najbrž ne, ker vse oddajajo.

Maja Čakarić