Evo ga... Nova številka ROGzina. ne vem še, kako bo to izgledalo, samo se mi zdi da se že s samim poročanjem dnevnega dogajanja v ROGu lahko naredi materiala za cel filmski maraton...
Tko mal za štos, mal pa zares:P

Pa začnimo

Novice

-> Varnostnik je Irogja Vidmarja ter ostalo 'Studio city' ekipo vrgel ven iz ROGa. (pospremljeno s kletvicami kot je golazen...)
-> Agregat je na servisu, nič resnega, le na potrebni rezervni del bo treba malo dlje čakati, ker je izvenserijski (10 let ga že ne prodajajo). Gasilci so nam sicer posodili neko staro jetro (ki rada explodira), samo smo jo že morali vrniti. ROG unplugged.
-> Crt je bil po dolgem casu na ovisku v ROGu.
-> 07.07.07 - Pravijo da je srecen dan, zato pocekirajte, ce se kje kaj dogaja.
- > Imamo ze dva (skoraj tri) nova WCja
-> Požarni red bo potrebno predelati za prihodnje potrebe.

Notranja politika...

ok neke osnutke imamo, samo se mi zdi da je bolje da o vsem tem govorimo na skupščini (vsak torek ob 17h, novi člani vabljeni), ROGzin je itak bolj za čenče (s prismuknjenimi prodornimi pušcicami), kakor politični referat...
Je pa zihr zanimivo...

Varnost in cistoca.

Čistoča

No, akcija 'Poskrbimo za izgled Roga' še vedno traja.
Ne se sramovat.
V hiši cvetja pustite čim več vrtnega materiala...
Zaenkrat ga je nekaj malega že (čeprav bi lahko bilo vec).
pa novo rožico imamo, strelo. (priponka)
Jonatan, drevesce pri studiu Free, se je zlomilo, ker je nekdo vrgel vrata nanj(!). To je že tretje drevo v zadnjih 3 mesecih.
Torej, kar se akcije tiče.
Nekaj malega se že dogaja, vendar se čuti potreba po malo vec ozaveščenosti.

Varnost

Kar se varnosti tiče, je pa ROG ponoči še vedno malo strašljiv (kake baklje ali sveče na vhodih bi bile dobre). Sicer, če hodiš podnevi ni panike, vendar zaradi pomanjkanja elektrike ponoči ni dovolj pregledno. Zato pa je potrebno podnevi malo pokrpati luknje (če jih je se kje kaj ostalo) in mogoče vsak uporabnik urejati svojo bližnjo okolico malo bolj sproti. Tudi obiskovalci so še vedno kdaj pa kdaj neznani (hvala redarjem, ki se bolj oziajo po ljudeh ki jih vsak dan vidijo, kot po ljudeh, ki dejansko nimajo tam kaj iskati - razen mogoče krasti kolesa ter ostalo)
pa še..
Psi, kakajte drugje! Lastniki pozor!!

Redarji...

Nič novega. Še vedno uveljavljajo svoj prav, kršijo vse pravice po vrsti, od človeskih, do civilnih, ustavnih ali pa kakršnihkoli ostalih in če ne gre drugače, svojih lastnih. Tudi osebene grožnje so zraven. Mogoče je edina novost par novih norih omejitev, ki so jih uvedli.
Recimo intervencija, ki pride odobrit odprtje vrat, kadarkoli kaj pride in gre iz ROG-a.(upajmo da se kdaj komu ne bo zgodilo kaj hudega, ker bo moral rešilec čakati)... Skratka, kakor sami pravijo, vse po navodilih, ki so jih dobili.

Refleksija Delovne Kooperative :

Fascinantne prazne dvorane Roga so kar klicale k fascinantinim dejanjem. Začasna zasedba pa je šla mimo večine samo kot dnevni dogodek, na katerega so kmalu pozabili, nekaj jih od daleč spremlja dogajanje in čaka, kdaj bodo na nas planili policaji, nekateri pa še vedno vlagamo svoj čas, sredstva in trud v ROG, saj želimo ustvarjati prihodnost.

Za razliko od večine, ki je v Rog prišla s kulturno & umetniškimi projekti in z vizijo tu preživeti svoj prosti čas, se večina članov kooperative, bori z vsakdanjimi "banalnimi" problemi preživetja. Preživeti je treba svojo družino tako, da lahko grejo otroci na šolski izlet in ne kažejo preveč znakov revščine. (Že danes se ima, po neki šolski anketi, vsak drugi otrok v osnovni šoli za revnega in nesrečnega.)

Po drugi strani pa se moramo tudi vprašat, kaj lahko damo širši družbeni skupnosti, sosedom, Ljubljančanom in nenazadnje celotni svetovni skupnosti? Kako lahko to lokacijo razvijemo vsem v prid tako, da bodo rekli po končanem "začasnem obdobju zasedbe", da smo mi najboljša alternativa in da si želijo, da tu ostanemo.

Kaj pričakuje mesto od nas? Lahko ocenimo, da mesto pričakuje posredno ali neposredno vsaj 10 mio SIT čistega mesečnega priliva in 100 delovnih mest.

Kaj pričakujejo sosedje? Kaj pa potrebujejo? Red, mir, čistočo, varnost, parkirišča, sprehajališča, kavarno, servise, pomoč na domu, razne usluge in druge dejavnosti, ....

Kaj pričakujejo od nas podobni centri? Predvsem, da bomo preživeli, da se povežemo z njimi, izmenjujemo znanje in izkušnje, da dodamo temu svetu in sistemu novo komponento sobivanja in novo vizijo moderne družbe.

Kaj želimo v okviru kooperative delati v ROGu :
- Da bi lahko z medsebojno izmenjavo blaga in popravilih znižali stroške za prevozna sredstva (tj. kolo, avto, kombi), obleko, knjige, internet, ... (blagovna menjava in LETS)
- Da bi lahko delali preko skupne Kooperative, namesto da ustanavljamo vsak svoje društvo, s.p. oz. podjetja ter tako prihranili pri birokraciji, stroških in davkih,
- Da bi tu nastal kulturno & produkcijski center, delavnico za popravila koles in druge učne in priročne delavnice,... da bi sosedje prišli k nam tudi v park, na rekreacijo, kavico,...

Marsikdo, ki dela v Rogu, hodi delat preko študenta ali pa kako drugače pride do denarja zato, da lahko potem v ROGu dela in ustvarja. Dokler ne rabi veliko to še gre. Če pogledamo zadevo od strani – zakaj pa bi morali hoditi ljudje delat izven ROGa zato, da bi potem lahko v ROGu delali tisto kar jih veseli. Ali ne bi mogli z delom na lokaciji ROGa in to z delom ki jih veseli, solidno preživeti? In če je to, kar tu delamo goli larpurlartizem? Prej ali slej se človek vpraša o smislu, če njegovega dela nihče ne ceni in mu ni pripravljen dati nič v zameno. In ko človek doseže stadij, ko si sam, ali pa dobi od drugih, zasluži dovolj za preživetje in ustvarjanje, se šele lahko začne poglabljati v višje smisle življenja in dušnega miru. Takrat šele lahko govorimo o blaginji in sreči.

Zakaj se torej še trudimo? Jaz verjamem, da je naše poslanstvo v tem, da prepričamo sebe in druge, da je to kar delamo, koristno tako za nas, kot za širšo družbeno skupnost in da nam in našim potomcem, posredno ali neposredno, v bodočnosti omogoča eksistenco na drugačnih osnovah kot je profit in tekmovalnost namreč na osnovi sodelovanja in trajnostnega razvoja.

Če te zanima več poglej na www.kooperativa.org!

Sklepna misel k razmišljanju o kooperativah

Izjava o naravi naše kooperative je v skladu z izjavo International Cooperative Alliance (ICA), ki jo je sprejela na kongresu v Manchestru septembra 1995. Izjava vsebuje definicijo kooperative in temeljne vrednote družbenega gibanja, ki promovira kooperative in načela, ki naj bi usmerjala gibanje kooperativ v prehodu v novo tisočletje.
Sveženj načel, po katerih deluje delovna kooperativa, predstavlja pogoj in garancijo za uspešno življenje in rast kooperative. Ker izhajajo načela iz vrednot, ki so dale prvi zagon gibanju na samem začetku, predstavljajo tudi okvir za organizacijske strukture ter določajo smeri razvoja in perspektive, ki kooperative ločujejo od drugih načinov organiziranja in jih delajo bolj uspešne. Načela predstavljajo vodilo, s katerimi člani sami razvijajo organizacijo. Iz besedila je razvidna praktična naravnanost, ki so jo obarvale številne generacije - tako z neposrednimi izkušnjami kot s filozofskim poglabljanjem. Zato so načela tudi elastična in prilagodljiva različni razvitosti in velikosti kooperative v različnih okoliščinah. Predvsem pa načela od članov zahtevajo, da se za začetek odločajo o naravi demokracije v svojih organizacijah in za tem o poslih, o vlogi posameznih solastnikov kooperative in o načinih razporejanja dobička. To so bistvene postavke, od katerih je odvisna tudi učinkovitost delovne kooperative in njene identitete.

Povzeto po :
http://www.ljudmila.org/coop/
http://www.ljudmila.org/Retina/

Zakaj Kooperativa – drugič ?

Kooperativa nudi oz. organizira vsem članom :
• medsebojno pomoč, vizijo in varnost :
• svetovanje glede poslovnih odločitev ( posojila rizičnega kapitala)
• pomoč in svetovanje pri investiranju
(10% prihodkov reinvestirati)
• pomoč in svetovanje pri izobraževanju
(1% prihodkov nameniti samoizobraževenanju)
• samopomoč med člani
 svetovanje : pravno, tehnično...,
 izposoja : vozil, vikendov, plovil, orodja,...
 usluge : tehnične, samopomoč med člani, ....

Za člane, ki si želijo ustanoviti svoje podjetje kooperativa omogoča:
• Odprtje lastnega profitnega centra s kontom (s sredstvi na PC in denarjem na kontu razpolagajo člani sami)
• izdaja in plačilo računov, obračun plače,... v okviru stanja na kontu ter vodenje računovodstva za oddelek,

Dodatne prednosti :
• Nepovratna sredstva od razpisov za socialne programe, samozaposlitve...
• Program samopomoči in izmenjave uslug pomeni manjšo davčno obremenitev (oz. Davčne olajšave, ki jih država daje neprofitnim programom)
• Podjetje kot celota ima tudi druge sinergijske učinke : eno računovodstvo, manjše davčne obremenitve, na razpolago so različne ustrezne organizacijske oblike (d.o.o., društvo, zavod,...) z manjšimi stroški

ZAKAJ KOOPERATIVA – prvič ?

1.) Kam bodo lastniki preselili vsa delovna mesta zaradi večjega dobička?
2.) Kakšna bo prihodnost, če bo kapital v rokah peščice in če ne bomo vlagali v lastno znanje in lasten kapital.
3.) Ali je potrebno za srečo, zdravje in sožitje kopičiti stvari, trošiti denar, ki ga še nismo zaslužili in uničevati naravo?

Kako se pripraviti na prihodnost? Mi bo kdo pomagal, ko bom v stiski? Bom imel službo? Je dovolj hrane in prostora za vse? Bom lahko plačeval davke? Ali bom med tistimi, ki bodo uspeli? Ali bomo sploh lahko še zdravo živeli? Ali bom lahko srečen? Kakšne možnosti bodo imele nove generacije?... Ali zaupam državi, da bo poskrbela zame?

Ker tujemu kapitalu, ki »išče dobičke« ne moremo zaupati, je zato naš odgovor : Skupaj (v Kooperativi) in z lastnim kapitalom in znanjem bomo poskrbeli sami zase :

Ad. 1)
a) Peščica bo vedno bolj bogata, vedno večje množice pa bodo brez dela. Zaradi potrošnih navad bogatih, ki večinoma kupujejo luksuz v tujini, bo pri nas veliko brezposelnih, samo nekaj pa jih bo lahko njihovih služabnikov, stražarjev in »maserjev«... Ali za svoje otroke želite takšno prihodnost?
b) Lastnik kapitala, preseli proizvodnjo tja, kjer je cenejša ali pa investira v drugo branžo, saj ga zanima le njegov profit. Koristi oz. bruto dodana vrednost širše družbene skupnosti in njegovih delavcev ga ne zanimajo. Za prebivalce širše družbene skupnosti pa je pomembna bruto dodana (ustvarjena) vrednost in je dobiček postranskega pomena.
c) V kooperativi se dela brez drage režije in visokih neproizvodnih stroškov, zato so izdelki dovolj profitabilni in konkurenčni. Manjkajoča draga ekspertna znanja poizkuša kooperativa pridobiti od upokojencev, prostovoljcev, preko socialnih programov ali pa preko subvencioniranja. Skupna uspešnost ter osebna rast in varnost je motivacija in nagrada. Obvezno je treba vlagati v znanje in tehnologijo, da bi ohranili konkurenčnost in primerjalno prednost. To je prvi temelj kooperative.

Ad 2)
a) Če se bomo obnašali podjetno kot to znajo bogati, bomo vsi skupaj bogatejši, močnejši in konkurenčnejši od bogatih. Pogoj je seveda, da smo med seboj solidarni. Najpomembneje je, da prislužen denar ponovno vlagamo v vzdrževanje, izboljšave in razvoj (vsaj 10% od prihodkov).
b) Naš cilj je, da smo vsak dan boljši, hitrejši in konkurenčnejši (cenejši)... Naša želja je biti ustvarjalni, imeti zanimivo delo ter možnost študija in se ob tem tudi dobro zabavati. To je drugi temelj Kooperative.

Ad 3)
a) Luksuz nam daje lažen občutek uspeha in gotovosti, medtem ko največkrat škoduje zdravju, povzroča pa še druge vrste »glavobolov«. Z malo modrosti in medsebojnega kombiniranja se da za svoj denar zelo lepo uživati, varovati naravo in živeti srečno, nekaj pa ga nameniti tudi za dolgoročne investicije in osebno rast.

NAČELA Delovne Kooperative - predstavljajo smernice za uresničevanje temeljnih vrednot v praksi.

Prvo načelo: prostovoljno in odprto članstvo

Delovna kooperativa je prostovoljna organizacija, katerih članstvo je odprto za vse, ki želijo uporabljati storitve kooperative in so pripravljeni sprejeti odgovornosti, ki izhajajo iz naslova članstva; pri tem ni spolnih, socialnih, rasnih, političnih ali religioznih diskriminacij.

Drugo načelo: demokratičen nadzor članstva

Delovna kooperativa je demokratična organizacija, v kateri nadzor vršijo člani, ki z aktivno udeležbo odločajo o poslih. Izvoljeni predstavniki kooperative, so neposredno odgovorni članstvu. Vsi imajo enake volilne pravice in sicer po pravilu "en član, en glas". Kooperativa je organizirana v demokratični maniri na vseh ravneh medsebojnega povezovanja.

Tretje načelo: ekonomska participacija članstva

Člani enakomerno prispevajo in demokratično nadzirajo kapitalske deleže kooperative. Rezerve in skupni prihodki od obresti so v skupni lasti kooperative. Za denar, ki ga člani prispevajo kot ustanovni (ali članski) vložek, dobijo polno povračilo z dogovorjenimi obrestmi. Presežek iz dobička člani investirajo praviloma v nadaljnji razvoj kooperative oziroma vzpostavljanje rezervnega fonda. Iz fonda lahko člani črpajo v skladu z deležem svoje poslovne udeležbe v kooperativi, del presežka pa ponavadi sproti in sporazumno usmerjajo v druge aktivnosti in investicije.

Četrto načelo: samostojnost in neodivsnost

Delovna kooperativa je samostojna in avtonomna organizacija samopomoči pod nadzorom članstva. Če sklepamo dogovore z drugimi strankami, vključno z vladami, ali če pridobivamo denar iz virov zunaj kooperative, lahko to storimo samo tako, da zagotovimo demokratičen nadzor članov in tako vzdržujemo avtonomijo.

Peto načelo: izobraževanje, pridobivanje veščin in dostopnost informacij

Delovna kooperativa omogoča izobraževanje in usposabljanje za pridobivanje veščin za svoje člane, za izvoljene predstavnike kooperative in za zaposlene; cilj izobraževanja in usposabljanja je, da bi pri razvoju kooperative vsi delovali čimbolj učinkovito. Vsi sodelujoči v kooperativi prispevamo k oblikovanju javnega mnenja, zlasti pa informiramo mlade ljudi in mnenjske voditelje o naravi in koristnosti kooperativ.

Šesto načelo: sodelovanje med kooperativami

Delovna kooperativa se za to, da čimbolj učinkovito služi svojim članom, povezuje z drugimi kooperativami in promovira poslanstvo kooperative in sodelovanje tako v strukturah na lokalni, kot na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni.

Sedmo načelo: skrb za širšo skupnost

Kooperative delujejo v smeri trajnega razvoja lokalnih skupnosti.

Povzeto po :
http://www.ljudmila.org/coop/
http://www.ljudmila.org/Retina/

DEFINICIJA Delovne Kooperative

Delovna kooperativa je samostojno združenje posameznikov, ki so se prostovoljno povezali zato, da bi zadovoljili svoje ekonomske, socialne, kulturne ter druge potrebe in interese. Člani demokratično vodijo in nadzirajo celotno delovanje kooperative. Za potrebe poslovanja z drugimi pravnimi subjekti kooperativa ustanavlja druge gospodardske družbe, zadruge, društva, zavode, verske skupnosti, ...

VREDNOTE Delovne Kooperative

Temeljne vrednote, na katerih je osnovana kooperativa, so: samopomoč, samo-odgovornost, demokracija, enakost, enakopravnost in solidarnost. Člani kooperative nadaljujemo tradicijo pionirjev kooperativ in verjamemo v etične vrednote poštenja, pravične delitve, odprtosti, socialne odgovornosti in obče skrbi za druge. Drugače povedano :

LASTNIŠTVO : Delavci smo aktivni (so)lastniki
VODENEJE : Imamo dolžnost in pravico sodelovati pri vodenju ter biti za to tudi primerno izobraženi in usposobljeni
PREMOŽENJE : Imamo razvit socialni čut temelječ na solidarnosti
INOVATIVNOST : Zavezani smo k nenehnemu izboljševanju

Povzeto po :
http://www.ljudmila.org/coop/
http://www.ljudmila.org/Retina/