Joga in nacionalizem

Poslal-a kaptive, Ned, 01/04/2012 - 21:11

http://iatromantis.blog.siol.net/2012/04/01/joga-in-nacionalizem/

Joga in nacionalizem
(haïku aforistični cyber zen humor)

V knjigi ‘Yoga Body‘, Mark Singleton razišče presenetljivo zgodovino razvoja moderne trans-nacionalne joge, ki jo poznamo kot serijo strogih pozicij telesa, za katere uporabljamo tudi ime āsana. A že samo ime asana v sanskritu pomeni ‘sedeči‘, ‘usesti se‘, saj je namreč ime mojstrstva sposobnosti sedeti popolnoma pri miru. Prav tako v učbenikih joge izdanih pred drugo svetovno vojno asan skoraj ne najdemo ali pa so stroge telesne poze objekti moralnega nezaupanja, gnusa in morbidne fascinacije – tako imenovani jogini, ki so jih izvajali, pa so mnogokrat videni kot fakirji haṭha yoge. Mark se odloči izvedeti zakaj smo prišli do popolnega nasprotja prvotno spokojne mentalne vaje v napeto, fizično omejeno pozo, ki (lahko) prinaša zdravje.

Na presenečenje večine, pa v detajlni raziskavi ugotovi, da ima Joga, kot jo poznamo danes, svoje korenine v zahodnih idejah lepega telesa – na prelomu prejšnjega stoletja se je staro-grški ideal lepote obujal v novem zanosu, ki je bil viden v razcvetu športa ter navdušenja nad gimnastiko. Sokolska gibanja v slovanskih deželah so bila osnovana na nacionalnem ponosu, podobno kot druga nacionalistična gimnastična gibanja po vsej Evropi. Obrat pa se zgodi, ko te ideje dobijo korenine v političnem nacionalizmu Indije, tedaj še kolonije Britanskega imperija. Adam Curtis lepo predstavi ta del plati idealiziranja razvoja popolnega telesa, ki je vračala samozavest tudi Indijcem, katerih že po konstituciji manjša telesa, od angleških zavojevalcev, so vidno pridobivala na ‘samozavesti‘. V prispevku “Bodybuilding and Nation-building” te ideje popelje še dlje, saj prikaže fascinacijo na ti. ‘New Age‘ filozofijami kot odgovorom na stisko bivših imperialistov, katerih kolonialna doba se je počasi iztekala, zato so našli preprost odgovor za agonijo izgube položaja gospodarja – imperij enega, imperij posameznika, nekaj kar zelo dobro odzvanja s sodobno ideologijo individualizma.

Tradicionalna Joga ima zelo malo položajev in večina teh je variacija osnovne sedeče meditativne poze. Stoletja je bila joga sistem meditacije in filozofskega izpraševanja, pravi Singleton in ne sistem telesne pripravljenosti. V 30. letih 20. stoletja pa je bila ustvarjena popolnoma namišljena duhovna zgodovina za novo vrsto Joge – ki pa so jo prodali kot nekaj starodavnega in mističnega nazaj na zahod. Kot v knjigi pokaže Mark, se je vse zgodilo v palači Jaganmohan v Mysoru, kjer je bil Maharaja fanatik na fitnes in si je omislil telovadnico. Tja je povabil K.V. Iyerja, originalnega indijskega učitelja ‘body-buildinga‘, grajenja telesa. V sosednji sobi pa je bil tedaj neznani učitelj joge T. Krishnamacharya, ki je prevzel njegovo jogijsko telesno kulturo grajenja telesa ter jo potisnil precej dlje.

Razvil je namreč radikalno utelešeno verzijo joge, ki je postala osnova za skoraj vse oblike moderne joge. Domišljijo je dodatno razplamenela trditev Krishnamacharya, da je njegov sistem star 5000 let in je osnovan na starodavnem tekstu Yoga Kurunta. Za tekst naj bi mu povedal guru iz Tibeta, zato ga je šel iskati in naj bi ga “našel” v knjižnici v Kalkuti. Teksta ni videl nihče drug, učencem pa je razložil, da so original pojedle mravlje. Mark pa jasno pokaže, da je prava inspiracija precej bolj verjetno, kot iz pet tisoč let starega zvitka, prišla iz gimnastičnih vaj in telesnih zvijanj bodybuilderjev, prisotnih v sosednji v telovadnici palače v Mysoru.

Če zaokrožimo je prvotno nacionalistična ter nravstvena skrb – da bo industrializacija spodjedla temelje tradicionalnega, z naravo povezanega človeka, kar je vzpodbudilo fascinacijo zahodnega sveta s telesom in med drugim prineslo v obstoj mnogo športov ali na primer celo obuditev olimpijskih iger – obenem vplivala tudi na oblikovanje politične identitete politično in ekonomsko vzhajajočih ljudstev vzhoda, ki so te ideje predelali svojimi svetovnimi nazori in kot produkt prodali nazaj na zahod, kjer je obljuba najdbe zdravja v predpisanih telesnih pozicijah, ki telo aktivno oblikujejo, zlahka našla svoj novi dom – bolj ko je bila ‘očiščena‘ mentalnega trpljenja ‘nesmiselnega sedenja pri miru‘, ter povezana s poznanim fizičnim trpljenjem graditeljev grškega ideala telesa, potrebnega kot prvo stopničko do ideala uma, ki telo prisili v to kiparjenje, bolj je bila sprejeta na zahodu.

Je res tako lahko kupiti lastne interpretacije, da je že manjšini težko učiti se tistega tujega in pravzaprav nasprotnega, kar res ponuja jogijska in ostale tradicije?

kaptive's blog | Za komentiranje se prijavi oz. registriraj