Jugokotiček: Cirilice ni ustvaril Ciril

http://glavca.blog.siol.net/2012/04/08/cirilica-pisava/

Pa tudi njegov brat Metod je ni. Preden bi kdo pomislil na to, naj potrdim, da s to trditvijo nočem zanikati ali utopiti v pozabi še enega dejstva iz zakladnice slovanske zgodovine. Prav nasprotno, upreti se želim temu procesu brisanja in pozabljanja slovanske zgodovine, ki v Evropi poteka že tisočletje.

Posledica tega procesa je ta, da tudi med Slovani ne obstaja jasna predstava o slovanski zgodovini. Menijo/menimo, da je naša zgodovina nepomembna, da so naši predniki na Balkan prišli kot totalni bumbarji in da sta slovanske narode do današnjih dni kolikor toliko dvignila le germanski in romanski vpliv. Trenutno smo na točki, ko bi večina ugibala, da je bil stvaritelj cirilice Ciril, čez nekaj let pa bodo iz učbenikov slovenščine vrgli še tisti odstavek, ki omenja Cirila in Metoda, saj si učenci vendar ne morejo zapomniti toliko vsega.1

Ciril in Metod, pravijo jima tudi sveta brata, sta s pomočniki res ustvarila najstarejšo znano slovansko pisavo, ki pa ni bila cirilica, ampak glagolica. Cirilica je nastala nekaj desetletij pozneje in ni bila ustvarjena projektno, ampak se je razvijala postopoma. Metodovi učenci so namreč menili, da je glagolica kar precej težavna za pisanje, in razvili so pisavo, ki se je med slovanskimi narodi prijela veliko bolj kot glagolica.
Sveti Ciril in Metod

http://tovarna.org/files0/active/3/Sveti-Ciril-in-Metod.jpg
Freska s Svetima Cirilom in Metodom v makedonskem samostanu Sv. Jovan Bigorski. Začetnika slovanskega pismenstva v rokah držita cirilično pisavo, ki je bila plod njunega dela, vendar je nista ustvarila onadva.

Ko že ravno oživljamo Cirila in Metoda, omenimo še nekaj, da ne bo izpadlo tako, kot da je bilo oblikovanje 38 črk njun največji projekt v njunem meniškem lajfu. Prav gotovo je bil večji projekt ta, da sta ustvarila jezik, za katerega je bila glagolica namenjena. To je bila stara cerkvena slovanščina, prvi slovanski knjižni jezik. Ja, prav piše: Slovani so dobili svoj prvi knjižni jezik v 2. polovici 9. stoletja. Naj še kdo reče, da je slovanska zgodovina nepomembna.

Naj bo to le uvod v slovansko zgodovino po naselitvi današnjega slovanskega prostora. Prihodnjič bom napisal več o omenjenih pisavah, stari cerkveni slovanščini in širšem kontekstu vsega tega. Tedaj bo verjetno bolj prepričljiva moja trditev, da Slovanom ni treba imeti nobenega manjvrednostnega kompleksa, ko svojo zgodovino primerjajo z germansko ali romansko.

Domen

Pa bo tudi na tem področju zazevala še večja vrzel med osnovno- in srednješolskim sistemom na eni strani ter univerzitetno sfero na drugi. Mislim na nekaj takega, kot je na primer pri teorijah spola, ko se ti na univerzi zdi, da si se v osnovni in srednji šoli učil o ljudeh z enega planeta, na faksu pa o ljudeh z drugega konca vesolja. [↩]