O tem, kako daleč je projekt revitalizacije nekdanje tovarne Rog in njenega območja, smo se pogovarjali z Jernejo Batič, podsekretarko na oddelku za kulturo Mestne občine Ljubljana in vodjo prenove tovarne Rog.

V okviru strategij razvoja kulture v MOL 2012‒2015 ste nedavno predstavili projekt Center sodobnih umetnosti ROG. Ali ste optimistični in pričakujete, da boste kljub recesiji dobili zasebnega partnerja, ki naj bi (kot je načrtovano) prevzel del investicijskih stroškov za izgradnjo?

V Mestni občini Ljubljana smo optimistični glede zasebnega investitorja. Na razpis, ki smo ga objavili v začetku letošnjega leta, sicer nismo dobili nobene prijave, vendar se je glede na vprašanja, ki so nam bila zastavljena v času razpisa, izkazalo, da interes obstaja. Zato nameravamo v kratkem razpis ponoviti.

Ali boste v primeru, da do leta 2013 ne boste pridobili zasebnega partnerja, kljub temu začeli s sanacijo in revitalizacijo območja?

Letos želimo izbrati zasebnega partnerja in z njim podpisati pogodbo. Sanacija in revitalizacija tovarne Rog s finančnimi sredstvi MOL nista predvideni v proračunu za leto 2013, saj so ti posegi predvideni v sklopu investicije v javno-zasebnem partnerstvu.

Ali imate izračun, koliko bi stala obnova infrastrukture v Rogu, torej nova električna napeljava, voda, statična sanacija in morda oplesk prostorov?

Obnova in ureditev območja tovarne Rog je bila izbrana na javnem urbanistično-arhitekturnem natečaju. Sama obnova tovarniške zgradbe je tako vezana tudi na izgradnjo razstavnih prostorov in komunikacijskega trakta na severni fasadi. Glede na izbrano natečajno rešitev je zato težko oddvojiti eno od drugega. Pa vendar: ekološka sanacija z rušitvijo prizidkov, kar je predpogoj, da se na območju Roga karkoli tudi formalno dogaja, bo stala približno 652 tisoč evrov. Kot veste, je območje Roga brez komunalne infrastrukture. Samo za območje tovarne je njena vzpostavitev ocenjeno na 500 tisoč evrov. Obnova izjemno kvalitetne arhitekturne dediščine tovarne je ocenjena na pet milijonov evrov, medtem ko je treba za izgradnjo komunikacijskega trakta na severni fasadi tovarne in prizidka z razstavnimi prostori dodati še šest milijonov evrov.

V prostorih tovarne Rog trenutno deluje neformalna mreža ustvarjalcev, ki so zapuščene prostore naselili s svojimi ateljeji, galerijami, prireditvenimi prostori itn. Koliko časa bodo še lahko v teh prostorih in ali jim bo MOL priskrbela nadomestne prostore po tem, ko bodo na tem območju začelo rušiti, obnavljati, graditi ...?

Med MOL in začasnimi uporabniki Roga obstaja neformalni dogovor, da lahko pod določenimi pogoji prostore uporabljajo do začetka investicijskih del na tem območju. Prav tako je tudi dogovorjeno, da jih bo MOL pravočasno obvestila o začetku del in da bodo takrat prostore zapustili.

V čem se bosta javni program in vsebina novega centra razlikovala od drugih ustanov in kulturnih centrov v Ljubljani in Sloveniji?

Center Rog bo ustvarjalno-umetniško žarišče. S svojim delovanjem bo omogočil razvoj ustvarjalnih dejavnosti v povezovanju umetniških praks ter ustanov, nevladnih organizacij in posameznikov iz Slovenije in tujine. Deloval bo kot produkcijski, razstavni, izobraževalni in družabni prostor v smislu odprtosti, nenehnega procesa izmenjav, komunikacije in sodelovanja. Mladim generacijam arhitektov in oblikovalcev bo nudil orodja za vstop na trg dela ter vzpostavljal povezave med ustvarjalci in gospodarstvom. Doma in v svetu bo promoviral slovensko ustvarjalnost.

Z njim želimo vzpostaviti nov odnos do umetnosti in kreativnosti ter postaviti nova izhodišča za razvoj kulture.

Kaj so bistvene postavke v programski zasnovi CSU Rog, kakšno je razmerje med javnim in zasebnim programom?

Za upravljanje Centra Rog bo ustanovljen nov javni zavod. Kakšen bo delež zasebnega programa, bo odvisno predvsem od bodočega javnega zavoda, ki bo v okviru svojega poslanstva za izvajanje posameznih programskih sklopov sklepal partnerske pogodbe tako z javnim kot tudi nevladnim in zasebnim sektorjem. Javni del projekta obsega obnovo tovarne Rog in izgradnjo Centra Rog s pripadajočimi garažami in parkovno ureditvijo, medtem ko zasebni del obsega izgradnjo stanovanjsko-hotelskega stolpiča, garaž in vzpostavitev poslovnih prostorov in lokalov ob Petkovškovem nabrežju.

Pogledi, št. 11, 13. junij 2012

Vesna Teržan