IZ SKUPNOSTI V INSTITUCIJE

ZAKAJ MIJO NIMA PRAVICE ŽIVETI MED DRUGIMI LJUDMI?

ZAKAJ JE PODPORA MOŽNA SAMO V INSTITUCIJAH?

V petek, 13. aprila, smo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve izvedli redno skupščino gibanja 15o za dokapitalizacijo ljudi. Zbrali smo se aktivisti in aktivistke gibanja 15o, socialne delavke in delavci, skupaj z uporabniki socialno varstvenih storitev in programov, v skupščini sta sodelovala predstavnik in predstavnica ministrstva.

Eden izmed razlogov za direktno akcijo je bila konkretna stiska Iz-hodovca Mija Posleka, ki potrebuje stanovanje, sredstva za podporo ter socialne storitve za življenje v skupnosti. Mijo je z akcijo Iz-hod po štiridesetih letih izstopil iz socialno varstvenih institucij, zaživel v skupnosti in se vanjo polno vključil. Mijo potrebuje solidarnost skupnosti za krepitev lastne moči, učenje in neodvisno življenje, hkrati pa brez Mija ni skupnosti, saj s svojim neobremenjenim, neposrednim pristopom ustvarja polje solidarnosti v skupnosti. Življenje v skupnosti je temeljna pravica vsakega posameznika in Mijova zgodba opozarja na sistemsko prakso razčlovečenja v socialno varstvenih institucijah in na onemogočanje s strani pristojnih organov, da bi posameznik svobodno kreiral lastne življenjske prakse in znotraj njih iskal odgovore na svoje potrebe.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je Iz-hod (www.iz-hod.info) podprlo, prav tako Mija, predstavniki so sodelovali pri pogajanjih za možnosti preselitve. Drugi del obljube – omogočiti Miju, da ob podpori živi zunaj, pa ni bil uresničen. Mijo lahko živi zunaj zgolj zaradi solidarnosti Nike Cigoj Kuzma, ki mu nudi prostovoljno podporo z druženjem, svetovanjem in spremstvom, solidarnosti skupine Iz-hod in drugih aktualnih gibanj ter podpore Agencije IN, ki je velikokrat prisiljena v provizorične rešitve oskrbe brez sredstev.

Na skupščini smo zahtevali, da MDDSZ uresniči načrt življenja v skupnosti Mija Posleka, ki ga je po 92. členu Zakona o duševnem zdravju tudi dolžno financirati. Ministrstvo je zagotovilo, da bomo skupaj našli rešitve, da bomo Miju omogočili, da ob ustrezni podpori nadaljuje življenje v Ljubljani.

24. aprila smo ministrstvo ponovno pisno pozvali: [… ] k takojšnjem ukrepanju (saj je preselitev več kot nujna, odgovornost pa naša skupna) in ureditvi oskrbe v skupnosti za Mija s financiranjem Mijovega osebnega načrta in osebnega paketa storitev, preko 92. člena Zakona o duševnem zdravju, ki pravi: »Sredstva za izvajanje načrta obravnave v skupnost se zagotovijo iz sredstev ministrstva, pristojnega za socialno varstvo.« Z aktiviranjem tega člena bi omogočili neposredno financiranje Mijovega osebnega paketa. Odprti pa smo še za druge rešitve, ki ji omogočile, da Mijo ostane med nami, da živi, kjer si želi živeti.

24. maja smo se prvič po skupščini srečali v obliki multidisciplinarnega tima (ZDZdr, 92. člen) za Mija Posleka na Centru za socialno delo Ljubljana Moste – Polje. Udeležili smo se ga Mijove socialne delavke, zagovornika, predstavniki pristojnih Centrov za socialno delo, predstavnika Ministrstva ter koordinatorka obravnave v skupnosti. Na timu smo ponovno predstavili Mijov načrt in trenutno situacijo, ki je več kot negotova in ogroža Mijov obstoj v skupnosti, hkrati pa, zaradi pomanjkanja interesa pristojnih institucij in kategoričnega onemogočanja uresničevanja pravice do življenja v skupnosti, ustvarjajo nemogoče pogoje za strokovno, kvalitetno in etično skupnostno socialno delo. Pregledali smo različne rešitve, ki bi lahko omogočile ustrezno oskrbo za MIja. Nekatere od teh lahko uporabimo, vendar ne brez dodatnih sredstev za podporo in storitve, saj trenutno doplačilo občine zadostuje zgolj za življenjske stroške Mija. Obstoječi socialni transferji niso dovolj, saj Mijo potrebuje kontinuirano, vsakodnevno podporo pri svojem življenju.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v tem primeru ne spoštuje in uresničuje lastne zakonodaje. Kljub temu, da ZDZdr narekuje, da pristojno ministrstvo zagotovi sredstva za izvajanje načrta obravnave v skupnosti, smo na multidisciplinarnem timu dobili odgovor, da to ni mogoče.

Kljub govoru o dezinstitucionalizaciji, skrbi za ljudi v skupnostnih službah, vidimo, da praktično, deklarativno dobronamerni procesi, gredo v nasprotno smer. Varčevalni ukrepi, ki jih je v zadnjem času sprejela država institucionalizacijo posredno še krepijo, saj z jemanjem sredstev skupnostnim službam ne dajejo posamezniku možnost svobodne izbire organiziranja lastnega življenja, temveč ga obsodijo na zaprte oddelke, patologizacijo in omamljanje s psihofarmaki. Vidimo, da država za Mija ne najde ustreznih odgovorov na njegovo potrebo, da ob podpori, živi med vsemi nami. Na ministrstvo smo aprila prišli z geslom: »Mi vsi smo Mijo Poslek«. S tem smo nismo izrazili samo solidarnosti z Mijom, temveč smo povedali tudi, da je Mijova usoda, usoda vseh nas. Če ni moč omogočiti, da Mijo živi med nami, potem težko govorimo o kakršnikoli solidarnosti, o skupnosti, o tem da je naša družba solidarna. Izključevanje ljudi v posebne zavode, uničuje skupnost.

Zato, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve še enkrat, kot že neštetokrat, pozivamo, da zagotovi trajna sredstva za Mijovo podporo v skupnosti in da opravijo svoje naloge in prevzamejo odgovornost tam, kjer jo je potrebno sprejeti. Sami pa se bomo pridružili akciji Blockupy MDDSZ, s katero želimo opozoriti na nov paket socialnih pravic, ki ga je moč uresničevati le znotraj skupnosti.

AGENCIJA IN, GIBANJE 15o, DIREKTNO SOCIALNO DELO, GIBANJE IZ-HOD

Kontakt:

Monika Bohinec: 031 539 787
Asja Hrvatin: 040 243 431