Ena najtežjih stvari na svetu je delati – ne da bi mislil na žetev svojega dela; pomagati človeku - ne da bi mislil na to, da bi ti moral biti ta za pomoč hvaležen; opravljati neko zaslužno delo - ne da bi računal na to, da ti bo prineslo čast in slavo ali nič od tega. Največji strahopetec postane pogumen, če ga ljudje hvalijo. Vsak tepec bo zmogel junaška dejanja, če čuti, da ga družba občuduje. Toda če nekdo nenehno dela dobro drugim v korist, ne da bi pričakoval od ljudi priznanja, opravlja največjo daritev, ki jo je človek sposoben.

(Vivekananda v Karma yoga)