Zgodba se je odvila hitro. V soboto, 25. marca, je neformalna skupina posameznic in posameznikov v opuščeni tovarni Rog začela izvajati novi socialni program in odprla pobudo za začasno uporabo tovarne. »Ne gre za klasično zasedbo prostora, temveč le za začasno spremembo njegove namembnosti. Prostor, ki je v lasti Mestne občine Ljubljana in že petnajst let prepuščen propadanju, nameravamo samoiniciativno usposobiti za neodvisno produkcijo nepridobitnih kulturnih in socialnih vsebin. Vse dotlej dokler MOL ne zastavi jasne strategije za reševanje problematike tega praznega prostora in je ne začne izvajati, ga želimo odpreti za vse zainteresirane posameznike, posameznice in skupine, ki se ukvarjajo z neprofitno dejavnostjo na različnih področjih,« so povedali predstavniki skupine Iniciativa za Rog.

Pol ure pred podpisom ustno že zagotovljene pogodbe o začasni uporabi prostora je MOL to dovoljenje preklical.

Z Oddelka za gospodarjenje z zemljišči so dobili ustno dovoljenje, dogovor, da pripravijo predlog za sanacijo, ki omogoča funkcionalnost objekta v okviru varnostnih standardov, in programsko shemo. Težava nastaja pri razumevanju obsega sanacije in prevzemu odgovornosti, ki jih zahteva tak projekt. »Z MOL želimo sprožiti proces, ki ga zahteva vzdrževanje objekta. To še ne pomeni, da je treba vključevati drage investicije ali investitorje s pogodbami, ker velik del popravil lahko opravimo samoiniciativno s svojim strokovnim znanjem. V tem smislu iščemo pravno možnost, kako priti do podpisa odgovornosti, ki je trn v peti mestni upravi. V širšem evropskem prostoru so se korekcije procedur, ki zadržujejo takšne samoiniciativne procese, kakršna je naša v Rogu, izkazale za produktivne,« je ozadje dogodkov v Rogu pojasnil arhitekt Peter Košir, član skupine Temp, ki že dlje časa deluje z analizami prostorskih in socialnih potencialov v javnem prostoru.

Fenomen začasne rabe praznih prostorov se je razvil na podlagi analiz degradiranih prostorov, ki izginjajo iz zavesti uporabnikov mesta. Ti prostori lahko z vključitvijo kulturne produkcije predstavljajo mesto izražanja, prostor za delovanje v javnem. »Ugotovili smo, da sta praznjenje prostorov in kulturna praksa povezana, ker v novih razmerah ustvarjata nov javni prostor. Prepričani smo, da tak program, kakršnega nameravamo izvajati v tovarni Rog, zelo spominja na javni prostor. Gre za pretok ljudi, za generiranje idej, kar je včasih konstruiralo javni prostor,« je povedal Košir. »Zakaj je prišlo do ideje o Rogu? Rog je s svojo kapaciteto prostorov sposoben gostiti ogromno programov, povezati delovanje ustvarjalcev. Z željo, da bi poskušali ta problem rešiti generalno in ne samo lokalno, smo se odločili prevzeti iniciativo in podati mestu rešitve. Takšne, kot so jih v drugih evropskih metropolah že večkrat generirali in dosegli pozitivne rezultate! Z Rogom smo želeli Mestni občini Ljubljana pokazati, da je to mogoče. Iniciativo so sprejeli, toda celotna procedura bi v naši javni upravi potekala neskončno dolgo in se zapletala skozi pravilnike in seje, ki ne bi neposredno obrodile sadov. Mesto je treba reševati na globalni ravni in ne na ravni investitorjev.«

MOL je v svoje načrte zapisala, da naj bi bil prostor nekdanje tovarne Rog namenjen za kulturno dejavnost. V času ko je bilo zemljišče še v lasti tovarne Rog, je bil prostor občasno še izkoriščen za izvajanje kulturnih dejavnosti. V njem je potekal tako bienale industrijskega oblikovanja kot tudi študentski kulturni dnevi.« MOL ima na prostorski enoti CI 5/6 – Rog sprejet prostorski akt, ki določa osnovno namensko rabo kot površino za inštitute, šolstvo in zdravstvo. V času po prenehanju delovanja tovarne Rog in preden je MOL sklenila leasing pogodbo za omenjeno področje z LB Leasing, d. o. o., je bila notranjost prostorov nekdanje tovarne tako zelo opustošena, da tam gibanje oziroma kakršnakoli dejavnost ni bila varna. Prostorski akt se v času sklenjene leasing pogodbe ni spremenil,« na vprašanje, zakaj prostori, čeprav je bilo tako zapisano v načrtih, niso bili uporabljeni za kulturne dejavnosti, odgovarja podžupan MOL Miloš Pavlica in vodja službe za odnose z javnostmi na MOL Gregor Kos. OL je z LB Leasing, d.o.o., sklenila pogodbo o finančnem leasingu nepremičnine v višini 9,270.000,00 EUR z mesečnim obrokom ca 70.000,00 EUR. Pogodba se izteče v letu 2013, ko bo MOL tudi dejansko postala lastnik predmeta pogodbe. Sicer je MOL v vmesnem času preverila urbanistično in arhitekturno možnost umestitve treh umetniških akademij na omenjeno lokacijo in ugotovila, da ta možnost obstaja, vendar je ni potrdilo ministrstvo za šolstvo in šport.

Županja Danica Simšič je pri pripravi osnutka odloka o proračunu za MOL za leto 2006 tudi napovedala možnost prodaje zemljišča Rog v planu prodaje stvarnega premoženja, vendar je del svetnikov mestnega sveta MOL jasno in javno napovedal, da v tem primeru ne nameravajo podpreti proračuna za leto 2006. Vprašanja, ali ima Mestna občina Ljubljana oziroma njeni resorni oddelki, v tem primeru oddelek za gospodarjenje z zemljišči, vnaprej pripravljeno strategijo, katere mestne stavbe bodo opuščene, kot so povedali, ne razumejo. Še manj, koliko denarja je bilo pri 'projektu Rog', odkar je MOL njegov lastnik, izgubljenega.

* * *

Vstop na dvorišče tovarne Rog je mogoč skozi visoka železna drsna vrata, ki so večinoma zaklenjena. Ob njih je štiriindvajset ur na dan varnostnik, ki kljub vedno znova spreminjajočim se navodilom MOL obiskovalce prijazno spušča ven in noter. Na drugi strani dvorišča zeva odprt vhod v ogromno halo pritličja, ki so jo uporabniki že skorajda očistili. Zvečer so po tleh postavljene sveče. Po stopnicah z zaščitno ograjo vodijo v zgornje prostore, kjer potekajo dejavnosti. Uporabni prostori so prvo, drugo in tretje nadstropje. »Ti so tudi najbolj varni. Počistili smo jih in toliko usposobili, da se lahko po njih, še enkrat poudarjam, varno sprehajamo in delujemo. Vsi so namenjeni skupni uporabi. Njihova razdelitev poteka po logiki prostora in njegovi funkcionalnosti,« je, medtem ko je pripravljala prostor galerije za svojo razstavo Medmesto, povedala kiparka Robertina Šebjanič. V drugem in tretjem nadstropju so oceanski tlorisi, ki omogočajo fleksibilno uporabo glede na potrebe. V spodnjem nadstropju pa so prostori najprimernejši za modelarske, kiparske, varilne, fotografske in druge delavnice. Organizacija ogromnih dolgih hal se uporabnikom sploh ne zdi problematična.

Zato pa so po Koširjevih besedah na MOL prepričani, da je v tem prehodnem obdobju prostor težko adaptirati. Predvsem zato ker nimajo analiz prostora, načrti so namreč izgubljeni. Na stavbo Roga gledajo kot na razpadajočo lupino. »V preteklosti so nepridipravi lahko vstopali v prostore in jih pustošili, ker je bil dostop do Roga enostaven, ko so bila glavna vrata odprta. S tem je imela največje težave policija, ker brez sodnega naloga ni mogla posegati v ta prostor. Policija je zdaj lahko srečna, da te prostore vzdržujemo in naseljujemo, vedo, kateri programi potekajo v njih.«

Vprašanje varnosti zahteva investicijo, ki je manjša od treh milijonov tolarjev; toliko je potrebno za javni razpis. Seveda če se objekt sanira v okviru posebnih določil, ki veljajo za takšno nezahtevno dejavnost, in pod pogoji, ki veljajo za ohranitev objekta kot tehnične dediščine. Gre za investicijo, ki bi prostore povrnila v stanje funkcionalnosti. Eden od predlogov Iniciative za Rog je razglasitev tega objekta za tehnično dediščino, kar je bilo začasno sprejeto in je zdaj ponovno v proceduri. Člani Iniciative so namreč prepričani, da lahko skupaj poskrbijo za varnost objekta, ki potrebuje manjše posege, poleg napeljave novih instalacij. »Predlagali smo tudi, da se območja, v katerih so bili izropani nosilci, zapečatijo. Toda to je bil samo neformalen predlog. Zdaj pripravljamo predlog projekta za obnovo, ki bo fazna. Med nami je precej ustvarjalcev, ki delujemo na področju arhitekture, enotni smo si, da je treba prostore uporabljati samo v njihovi prvotni obliki, saj so izjemno funkcionalni,« je optimističen Peter Košir.

Ideja, da bi pritegnili kakšnega mladega japija, investitorja, ki bi bil pripravljen v Rogu prepoznati kulturno-tržni potencial, jih ne zanima. Edino možnost vidijo v sodelovanju s podjetji, ki delujejo znotraj t. i. inovativnega gradbeništva in bi lahko projekt vzele kot demonstracijo svoje tehnologije. Posebej zato, ker je objekt treba pripraviti na zimske razmere in zaradi začasnosti. Obenem pa so prepričani, da bodo prostorske rešitve plod arhitekturnih delavnic, ki bodo potekale v tovarni Rog. Ne strinjajo pa se z marketinškim pristopom, da bi bil ta prostor izkoriščen za branding.

Ko so od raznih društev, skupin in posameznikov začeli dobivati pisma podpore, so ugotovili, da so vsebine, ki naj bi se dogajale v Rogu, zdaj razpršene po raznih institucijah, zavodih, galerijah. Robertina Šebjanič pravi, da si zato ta prostor z idejo o združevanju različnih interdisciplinarnih skupin lahko zviša vsebinsko raven. »To je postal prostor novega mreženja ljudi, ki se sicer ne poznajo oziroma se ne bi imeli možnosti srečati, ker delujejo v različnih kulturnih krogih. Prav ta interdisciplinarnost je osnova, da se lahko znotraj tovarne Rog vzpostavi produkcijska hiša, v kateri bo vsak, ki bo samoiniciativno pristopil, videl možnost svoj potencial razpreti in razpršiti na vse ostale, ki so dejavni.« Saša Spačal, prav tako članica Skupine Temp, pa jo dopolni, da bo imel vsak možnost preizkusiti različne pristope do idej, ki jih ima. Tovarna Rog je istočasno tudi družbeni eksperiment, ki bo razširil umetniški krog. Ta mreža se bo razširila tudi navzven.«

Bodo za učinkovito izvajanje programa potrebovali specifično ureditev vodenja? Robertina takoj ugovarja, da hierarhijo kategorično zavračajo. Vse skupaj bo potekalo preko foruma oziroma skupščine. »Pogovore o produkcijski vsebini smo na skupščini s skupinami in posamezniki že imeli. Program bo fluiden, vsebine se bodo nenehno dodajale, prepletale. Očitno je, da v Ljubljani primanjkuje prostorov za plesne produkcije. Ne toliko za izvedbo predstav, temveč prostorov za vaje.«

Te prostore je v torek zvečer v drugem nadstropju tovarne, kjer je položen parket, izkoristila tudi skupina desetih plesalk in plesalcev. Katja in Mojca sta bili ob svojem prvem prihodu v Rog prijetno presenečeni nad velikostjo hal, ki se jima zdijo idealne za vadbo. V Ljubljani se namreč plesalci za uporabo prostorov dogovarjajo od ure do ure. »Naš prvi vložek je bilo čiščenje prostorov. Potem pa smo začeli plesati. Brez kakršnihkoli pričakovanj, lahko se zgodi karkoli,« pove Mojca in doda, da so skupino plesalcev, ki zdaj šteje že skoraj deset članov, poimenovali Gibanje za neodgovorno telo. »Pri klasični plesni produkciji je treba vedno vnaprej domisliti, kaj boš počel, da se sploh lahko prijaviš na razpise, da dobiš denar s katerim boš plačal uporabo prostora za vadbo. Nikoli zares ne veš, ali ti bo uspelo speljati projekt. V Rogu teh težav ni. Pomembna je ustvarjalnost.«

Peter pripomni, da se že zdaj v prostoru čuti prisotnost aktivnega delovanja in medsebojnega izobraževanja, ki jih vse drži pokonci. »Če ta projekt uspe, se bo kanaliziralo veliko kreativne energije. V takšni obliki jo je trenutno težko kjerkoli v našem prostoru prepoznati. Ustaljena praksa deluje v institucionalnem okviru, ki forsira dejavnosti. Ne prihaja po naravni poti. Lokacija Rog je genialna! Vsi se zavedamo, da je rok trajanja zelo omejen in da ne smemo sanjati, ampak izvajati. Kreativnost ne sme razvodeneti v razpravljanju, temveč je treba poprijeti in delati. Vsakič ko očistimo kakšen prostor, se kaj zgodi.«

Video umetnik, 3D animator in elektronski glasbenik Aleksej je v tovarni od vsega začetka. Medtem ko si prižiga cigareto, pojasni, da je v prostore tovarne Rog prišel ustvarjat tudi zato, ker včasih ni elektrike. In rutine. Ura je pol desetih zvečer. V tovarni Rog je hladno. V drugem nadstropju so na mizah in po tleh postavljene sveče. Diši po pravkar pripravljenih špagetih z omako. »Kadarkoli produciram za trg in me preganjajo roki za oddajo, sanjam, da bi delal še kaj drugega. Pa mi ne uspe.« Pri videu ga zanimajo uporaba dialoga na drugačen način in generične stvari, povezane z matematiko, vse v zvezi z gibanjem v 3D prostoru. »V Rogu bi se hotel preizkusiti v nečem, kar nima nobene zveze z računalnikom. Hotel bi variti. Narediti žični model človeka ali pa robota. Ta prostor ponuja druženje z ostalimi. Tu lahko vse počneš brez vnaprej danih predispozicij. Pomembno se mi zdi tudi, da bi delil svoje znanje z ostalimi. Vse kar vem o animaciji, videu, 3D-ju. Mislim, da to zanima veliko ljudi,« pove in steče na drugo stran dvorane, kjer skupina fantov s sten odstranjuje železne kline. »Ej, pridi, jih greva posnet!« Pograbi digitalni fotoaparat in in že je v akciji.

Saša Spačal, ena od koordinatork, ki zadnje tedne večino svojega časa preživi v tovarni, ugotavlja, da je treba preseči ustaljene kanone o strogem delovanju znotraj svojih disciplin, ki se jih držijo institucije. Skupine, ki delujejo v prostorih Roga, pa se formirajo glede na trenutne potrebe, ki jih imajo tukaj in zdaj. S tem se strinja tudi Luka, bolj znan kot DJ Nova Viator. V Londonu je diplomiral na Technology College SAE, smer Audio Recording Arts. Odkar je prišel iz Londona, kjer je, kot pravi, pobliže spoznal oblike socialne nepravičnosti, ga primarno zanima ustvarjanje v prostoru. Na Metelkovi pripravlja dogodke, elektronske žure. »Plesišče hoče predstaviti kot politično ozaveščen prostor, čeprav je to karneval. Predvajam različno glasbo in s tem vzpodbujam toleranco, raznolikost in dinamičnost.« V Rog je prišel zato, da ustvari media lab. Zanima ga predvajanje avdia in videa v živo preko interneta, postavljanje orodij, da lahko vsa skupnost aktivno sodeluje na spletni strani tovarna.org. »Nisem človek, ki bi se v življenju dolgočasil. Vedno premišljujem o novih idejah, ki bi jih uresničil. Toda potrošniško življenje narekuje prav to: dolgčas. V blišču kapitala, nabavljanja, potrošnje, metanja stvari stran in vnovičnega kupovanja je praznina. Ko se je odprl prostor Roga, je to zame pomenilo prekinitev tega dolgčasa. Pridem v Rog in začnem delati nekaj, kar ima takojšen učinek. Postavim internet in to takoj učinkuje na skupino, ki me obkroža. Gre za direktno akcijo.« Znotraj prostorov tovarne Rog se mu zdi poleg ustvarjalnosti prisotnih najpomembnejši človeški stik, ki ga, kot pravi, v Koloseju ali Intersparu ne more začutiti.

* * *

Kmalu po začasni zasedbi tovarne Rog so se v javnosti pojavila ugibanja in špekulacije, da se na zemljišču med Trubarjevo in Petkovškovim nabrežjem dogaja 'nova Metelkova'. Robertina Šebjanič pojasni, da primerjava Roga z Metelkovo ni relevantna. »Lahko pa odlično sodelujemo. AKC Metelkova nas bo podpirala s koncerti in z donatorskimi prireditvami, ki bodo pri njih. Gre za to, da skupaj gradimo mostove. Produkcija iz Roga se bo povezala z delno realizacijo na Metelkovi. Zato v Galeriji Alkatraz na Metelkovi pripravljamo info točko o dogajanju v Rogu. Tudi na ponedeljkovi čajanki v Rogu z naslovom Umetnostne institucije in paralelni sistemi je potekala diskusija o stanju današnje Metelkove in vizijah, ki naj bi se uresničile v prostorih nekdanje tovarne Rog. Metelkova je idejno mrtva, je bila nekakšna rdeča nit debate. Znotraj nje vsak skrbi za svoj fevd.« Na Metelkovi so ideje še kako žive in odlične,« tej ugotovitvi nasprotuje Dragan Živadinov. »Metelkova je civilizacijski dosežek XX. stoletja v mestu Ljubljana, je prostor prireditev in takšna naj bi ostala še naprej. Tovarna koles Rog je že dosežek XXI. stoletja in je že začasni produkcijski center predvsem za »urgentne umetnice in umetnike« in mnogotere civilne iniciative. Je že prostor prepletanja mnogoterosti. Obstaja pa tudi zunanja razlika. Rog je že skoraj v celoti digitalna akcija – mobilni telefoni, računalniki, digitalne kamere, digitalni koncepti, digitalni fotoaparati so orodja Roga. Medtem ko je bila Metelkova v času nastanka skoraj v celoti analogna,« je prepričan Živadinov. Obema pa je skupno to, da sta oba prostora za vse in vseh starosti, spolov in ras. Skupni imenovalec so civilnost, prepletanje in začasnost. »Razlika med AKC Metelkovo in nami je tudi v tem, da se zavedamo, da je naša prisotnost v Rogu začasna. Začasna v fizičnem prostoru. Kar bomo ustvarili, bo obstalo kot mreža. Mreža socialnega kapitala, ki ga bomo na drugih lokacijah lahko uporabljali naprej. Hiše kot takšne nam niso pomembne,« sklene Saša Spačal.

* * *

Blaž Peršin z oddelka za kulturo MOL meni, da je prostor tovarne Rog eden izmed prostorov v mestu, ki v svoji bodoči namembnosti prav gotovo potrebuje tudi prostorske možnosti za prezentacijo oziroma ustvarjanje kulturnih dejavnosti. »Glede na različne urbanistične preizkuse in študije, ki so bili izvedeni v preteklosti, je kultura na tem prostoru prav gotovo lahko motivator sinergičnih učinkov mikrolokacije, v kateri se tovarna Rog nahaja, kot tudi širše prostorske rešitve tega dela mesta.« Dragan Živadinov dodaja, da je v Rogu pomembna tista dejavnost, ki jo proizvajajo predvsem »urgentne umetnice in umetniki«. Gre za mlade ljudi, stare od petnajst do trideset let, ki nimajo časa čakati na dobro voljo militantov in njihovih svetovalcev.« 'Urgentna umetnica in umetnik' morata proizvajati umetnost zdaj! takoj! in nujno! in brez čakanja, da mine petnajst let. V petnajstih letih se spremeni duh časa generacije,« zatrjuje Živadinov.

Razočaranje nad javno politiko, ki se zapleta sama vase in v svoje procedure, pušča za seboj velikanski delež kulturnega kroga, ki se ne prepozna v formalnih sistemih, poskuša pa se oblikovati skozi socialno angažirane skupine. »Ta proces se dogaja globalno. Nabor ljudi, ki se je vključil v Rog, je angažiran, da bi konstruiral novo pozicijo tega kulturnega kroga,« pove Košir, Spačalova pa doda, da praznine, o katerih teče beseda, niso samo fizične, temveč predvsem socialne.

Izkušnje iz podobnih situacij zasedanja opuščenih stavb v drugih mestih govorijo, da prav mešana raba izrabe prostora, ki pa vsebuje tudi pomemben delež kulture, daje temu na novo ustvarjenemu prostoru novo dodano vrednost.Prostor je dragocenejši in je lahko v tem smislu tudi ekonomsko več vreden kakor poprej. Kulturna produkcija prispeva k razvoju v ekonomskem, socialnem in motivacijskem smislu,« Tudi prenova stare mestne elektrarne v Ljubljani je pokazala, da je sinergija gospodarstva in kulture mogoča, če že ne zaželena. »Smiselna uporaba prostorov tovarne Rog gre verjetno v smer prepletanja ustvarjanja in prezentacije kulturne produkcije. Jasno pa je, da je treba za dosego tega cilja najti ustrezne urbanistične, prostorske, komunalne in seveda finančne rešitve,« pravi Blaž Peršin. Zasedbo prostorov tovarne Rog razume kot manifestacijo želje po spremembah pogleda na kulturo, kot klic v sili.

Kar zadeva razumevanje pomena trženja kulture in umetnosti, so uporabniki in uporabnice Rogovih prostorov prepričani, da je prostor mogoče vzeti kot inkubator dejavnosti. Košir je glede tega precizen: »Seveda so vsi uporabniki primorani, tako društva kot posamezniki, pridobivati sredstva za projekte, ki jih izvajajo. Menimo, da se lahko vsa ta produkcija trži drugje. Tovarna v tem primeru rabi edino kot prostor reprezentacije inovacij ustvarjalcev. Ta prostor se mora izogniti tržnim procesom, ki usmerjajo rezultate v kompromis. Tudi Dragan Živadinov, eden od vidnejših posameznikov, ki so podprli Iniciativo za Rog, se strinja, da takšno razumevanje ni nujno.

* * *

Vsak zapuščeni industrijski prostor pripoveduje pomenljivo zgodbo o logiki kapitala. Med procesom začasnega spreminjanja namembnosti nekdanje tovarne Rog njeni začasni uporabniki odkrivajo plasti opuščene proizvodnje, samoupravnih odnosov, ljudske obrambe in zaščite … »Ljudje, ki se v zbiramo in delujemo v Rogu, pač nismo arheologi, si pa prizadevamo za devulgarizacijo urbanističnih in vsebinskih poudarkov naše prestolnice. Ni naključje, da imamo z vrhnjih nadstropij lep razgled kar na dve izmed najbolj spornih gradbišč v mestu ta hip,« je povedala Alenka Pirman iz Društva za domače raziskave. Solidarno delijo svoj čas, denar, znanje, orodje in opremo. Gre za nabor kompetentnih, strokovnih in nadebudnih posameznikov in organizacij, ki zelo uspešno delujejo vsak na svojem področju. »Sama že šestnajst let delujem na področju sodobne umetnosti. Glede na to, kje razstavljam in kdo moje delo podpira, se imam lahko celo za 'državno umetnico'. Vendar ugotavljam, da se moje mesto doslej še ne more pohvaliti s smelim, razsvetljenim pristopom do kulturnih institucij, kaj šele do odprtih urbanih prostorov za kulturno produkcijo. Rog je nova priložnost, da se mestna oblast zbudi iz zimskega spanja in svojim prebivalcem neha vsiljevati nenehen boj za prostor, boj za denar, boj za 'dodane' vrednosti in kar je še tega peska za v oči.« In tudi Dragan Živadinov je prepričan, da bo Ljubljana dosegla nov civilizacijski dosežek šele takrat, ko bo zgradila muzej sodobne umetnosti!

Patricija Maličev