Zapuščena tovarna Rog je zgolj ena od približno 60 lokacij v središču Ljubljane, kamor se bodo lahko vselili začasni uporabniki

Zakaj bi za 50 kvadratnih metrov velik umetniški atelje ali za delavnico v strogem centru Ljubljane plačevali 1500 evrov najemnine, ko pa se je mogoče vseliti na eno od 60 lokacij po mestu, ki že leta in leta samevajo? Morda zato, ker se to ne počne? Napaka. Tako ime novana začasna uporaba lahko ima tudi vzajemne koristi, če je le pravilno urejena, in kot smo izvedeli, o njej že precej konkretno razmišljajo tudi na ljubljanski mestni občini.

Eden izmed glavnih pobudnikov naselitve zapuščenih in razpadajočih stavb, za katere lastniki zaradi različnih razlogov ne skrbijo, je bil v preteklosti arhitekt Janez Koželj. Ta pa je, kot drugi človek po popularnosti na listi Zorana Jankovića, sedaj tudi njegov podžupan. Tako nas odgovor, ki smo ga dobili z Mestne občine Ljubljana, češ da razmišljajo o visoki obdavčitvi stavb in prostorov, ki jih nihče ne uporablja, hkrati pa tudi o vzpodbudah, da bi jih naselili začasni uporabniki, večinoma svobodni ustvarjalci, ki visokim ljubljanskim najemninam niso kos, niti ne bi smel presenetiti.

Znana ureditev, ki jo poznajo v nekaterih mestih in ki jo bodo kopirali v Ljubljani, je preprosta: zapuščena ne premičnina se visoko obdavči, če pa lastnik dovoli, da v njej bivajo začasni gostje, ki so v interesu javnosti, je lastnik davka oproščen. Z mestne občine so nam odgovorili, da pripravljajo odlok, po katerem lastniki sicer ne bi bili oproščeni, ampak bi se davki znižali glede na dejavnost. Razlika pri znižanju naj bi bila odvisna od dejavnosti, s katero bi se začasni uporabniki ukvarjali; bolj ko bi bila dejavnost tržna, manjše bi bilo znižanje plačila davka.

Morda s pričakovanjem takšne ureditve na slovenskem internetu tako nastaja celo spletna stran, na kateri so zbrane informacije o zapuščenih prostorih, vključno s slikami, opisi in drugimi informacijami o nepremičninah. Čeprav dosegajo nepremičnine v Ljubljani astronomske cene, enako velja za najemnine, preseneča, koliko zapuščenih kvadratnih metrov sameva prav v središču. Do sedaj so skrbniki našteli kar 56 lokacij. Tako si lahko denimo izberete prelep prostor ob Ljubljanici, kjer je bila nekoč slaščičarna, velik 50 kvadratnih metrov. Ali pa kar ogromno novogradnjo, pri kateri je investitor bankrotiral zaradi neurejenega lastništva, v strogem centru ob Čopovi ulici. Ali pa zapuščeno tiskarno v Vegovi ulici, 200 kvadratnih metrov veliko, ki si jo lasti 16 lastnikov vključno z Mestno občino Ljubljana.

Skrbnik strani Urban Jerih pojasnjuje, da želijo s to informacijsko ponudbo vzpodbujati začasno rabo, tudi tistih objektov, ki so v zasebni lasti. “Imamo izkušnje z Leipzigom, to je mesto v vzhodni Nemčiji, od koder se je veli ko ljudi izselilo. Podporo mesta imajotam različne iniciative. Če lastnik nima denarja, da bi eno svojo nepremičnino obnovil, se dogovori z začasnimi uporabniki, da oni malo obnovijo. Tako imajo vsi nekaj koristi,“ pojasnjuje, od kod ideja. Eden prvih poskusov takšne začasne rabe je bila prav zapuščena tovarna Rog. Sedanji podžupan Koželj je tedaj občini poslal priporočilno pismo za ta režim, se spominja Mitar Milutinović, eden od predstavnikov uporabnikov zapuščene tovarne. Pravi, da so se potem želeli dogovoriti z Danico Simšič oziroma s tedanjim podžupanom. “Prejšnja oblast je našo naselitev tovarne sicer tolerirala, niso pa bili pripravljeni začasne rabe tudi uradno sprejeti. Pri podpisu pogodbe se je zapletlo, bali so se, da nas ne bodo mogli izseliti. Janković pa je bil zelo konstruktiven, pokazal je veliko
mero razumevanja,“ pravi Milutinović.

Andrej Kurnik, sicer predavatelj na Fakulteti za družbene vede, pa napoveduje, da nameravajo sedaj, ko je Janković privolil v režim začasne rabe, to vprašanje pred bližajočimi se državnozborskimi volitvami predlagati tudi drugim politikom, da bi to uredili z nacionalno zakonodajo. “Vzpodbujanje samoniklih projektov v mestih je velika tema, sploh sedaj, ko želi oblast zadušiti vrsto mladinskih centrov, denimo preko sprememb zakona o gostinstvu,“ zaključuje Kurnik. Kot je znano, so mladinski centri nastali iz začasno naseljenih stavb, prej večinoma v lasti JLA.

Borut Mekina