Res je, konjenici je šlo pošteno v nozdrvi vzpostavljanje od kapitala osvobojenega ozemlja v nekdanji tovarni Rog, katerega akterjem se je zdelo pomembno, da se že na začetku distancirajo od Metelkove in da okoliškim stanovalcem obljubijo, da v Rogu ne bo glasnih koncertov, pijače in nočnega kravala. Kaj o Rogu kljub pohlevni drži tamkajšnjih skvoterjev menijo okoličani, ste lahko prebrali v dnevnem časopisju, kaj v njem dogaja, pa ni vedela živa duša.Menda bo del krivde za neobveščenost pripisati že temu, da se z izjemo Politično nekorektnega filmskega festivala in parih predstavitev v Rogu ni dogajalo nič, kar bi spodbudilo k več kot vljudnostnem obisku. So artisti iz Roga v fazi inkubacije ali so si z odpovedjo nočnemu urniku sami omejili razpon delovanja? Morda pa lahko na vprašanja odgovori doslej še najboljši povod za obisk, Odprti Rog, razstava obiskovalcev tečaja za kustose sodobne umetnosti pri SCCA, katere izrazitejši del - mimo bolj dokumentarnih fotografij zunanjosti in notranjosti Roga v Škucu - najdeš prav v bivši tovarni koles. Najdeš - saj je tisto, kar so izbrali tečajniki, iskati vsevdilj prostranih hal, v katerih imajo skvoterji ateljeje, spalnice in dnevne sobe, plesni podij, čitalnico in kuhinjo. Mimikrija, spajanje notranje opreme, priložnostnih in razstavljenih artefaktov, je včasih tako popolna, da so za ločnico edinole opisi, ki jih tečajniki SCCA, da bi razložili, "kaj je umetnik hotel povedati", ljudomilo prilagajo k artefaktom, vtis pa ne bo prepričal izbirčnejših obiskovalcev. Ampak - če je Odprti Rog hotel vsaj deloma privzdigniti zaveso nad najnovejšim slovenskim skvotom, je namen dosežen, poleg ureditve prostorov pa utegnejo veliko o Rogu povedati tudi gosto popisani grafiti in interna obvestila. Kaj? Na akustičnem sessionu ne bo tolkalca, ker se je bati motenja okoličanov? Ježeš.