Rog danes, takšen kot je, deluje kot eden izmed glavnih obstoječih kulturno-kreativnih prostorov v mestu. V času svojega delovanja se je vzpostavil kot pomembno stičišče urbane kulturne produkcije in živahno mednarodno umetniško prizorišče.

MOL razume, da Tovarna Rog ima potencial, vendar pa s svojim finančno predimenzioniranim in vsebinsko izpraznjenim projektom tega potenciala za mesto ne bo izkoristila. Trenutno MOL z ničemer ne zagotavlja, da se ne bo ponovil samo še en scenarij gradbene jame. Potencial Roga smo mi, uporabniki Roga, ki smo v desetih letih samoorganiziranja uspeli izgraditi edinstveno in mednarodno prepoznano kulturno identiteto prostora in MOL bi morala priznati vrednost prostora v našem delovanju. S svojim posegom, ki ignorira dinamike ustvarjanja kreativnih prostorov, bo izgubila ne pa izkoristila potencial, ki ga ljubljanska publika že priznava.

Namesto da bi se zgledovala po Rogu primerljivih uspešnih praksah v tujini, MOL strategijo obrača na glavo in s tem ne upošteva samih pogojev EU razpisa, preko katerega namerava pridobiti sredstva.

Tovarna Rog prav tako že sedaj izpolnjuje temeljne vrednote strategije razvoja kulture Ljubljane, ki govori o odprtih, vključujočih in dostopnih prostorih namenjenih ustvarjanju in druženju.

Občina želi rušiti obstoječo samoniklo kreativno cono, ki uspeva zaradi organizirane heterogene skupnosti več kot dvajsetih kolektivov. Temu odločno nasprotujemo. Prepričani smo, da lahko z bistveno manjšimi sredstvi uredimo prostor ter s postopno nadgradnjo obstoječih vsebin Ljubljani ponujamo mnogo bolj zaželjen, pester in kvaliteten program kot ga predvideva občinski načrt prenove. Rogovke in Rogovci smo v negotovih pogojih, s svojim trudom in sredstvi deset let skrbeli in vzdrževali prostor in ne bomo pustili da ga MOL brez pravega vpogleda in vizije uniči.

Avtonomna Tovarna Rog nima alternative, ima pa ogromno potenciala!

FB: Ohranimo Tovarno Rog

ROG, VAŠ NAJBOLJŠI SOSED – Z VAMI ŽE 10 LET!

Izjava Rogovcev ob 10. obletnici zasedbe

Skupina aktivistov, umetnikov in študentov je 23. marca 2006 zasedla opuščen in razpadajoč kompleks nekdanje tovarne koles Rog. Pri njihovem dejanju jih je vodil en vzgib: tovarno na obrežju Ljubljanice so želeli obuditi iz večdesetletnega sna in jo napolniti z vsebinami. Pri tem so razmišljali tako kot številni njihovi prijatelji iz evropskih urbanih središč, kjer so prakse rabe praznih javnih prostorov nekaj povsem običajnega.

Lastnik kompleksa, takrat že nekaj let Mestna občina Ljubljana, pa je v zasedbi prepoznal napad. Tovarna se je nenadoma pojavila na mentalnem zemljevidu občinskih funkcionarjev, ki so se pred tem obnašali, kot da ta ogromni kompleks sploh ne obstaja. Oblasti so reagirale s poskusi evikcije in oviranjem delovanja oživljene tovarne. Kljub temu smo Rogovci vzpostavili močno skupnost, ki je skupaj preskočila marsikatero prepreko in v desetih letih delovanja ustvarila prepoznaven prostor skupnega delovanja in produkcije. Rog je prostor številnih kolektivov in posameznikov, ki skupaj ustvarjamo svoboden prostor izmenjave procesov in rezultatov našega dela, ki se kaže v neštevnih dogodkih – delavnicah, okroglih mizah, koncertih, športnih dejavnostih, razstavah, čistilnih akcijah. Rog je prav tako dom številnih aktivističnih pobud, brez katerih bi bila družbena in politična slika prostora, v katerem bivamo, še manj vzdržna: v Rogu so se začenjala, se organizirala in gostovala gibanja in pobude za pravice izbrisanih, migrantskih delavcev, ljudi s težavami v duševnem zdravju, prebivalcev iz okoljsko devastiranih okolij, beguncev, prosilcev za mednarodno zaščito in ljudi brez papirjev.

V odnosu mestnih oblasti do uporabnikov oživljene tovarne je bilo ves čas zaznati neosnovani užaljenost in jezo, ki se odražata v nenehnih poskusih evikcije. Užaljeni in polni gneva so, ker uporabniki iz dneva v dan skozi svoje avtonomno delovanje gradimo svet, ki ga vodijo načela solidarnosti, enakosti, samoupravljanja. To pa je svet, ki je mestnim oblastem povsem tuj, celo sovražen: ne pusti se namreč politično instrumentalizirati ali podrediti dobičkonosni turistični industriji. Mestna prostorska in urbanistična politika je v tem kontekstu povsem neprimerna, in sicer na dveh ravneh. Prvič, iz središča mesta se vedno bolj izrinjajo prostori in storitve, namenjene prebivalcem in značilne za duh srednjeevropske metropole – ni več majnih zelenih žepov s klopcami, urarjev, čevljarjev, neodvisnih pekarn ter vogalnih kavarn in „pajzlov“. In drugič, vedno bolj se izrinjajo tudi avtonomni ponudniki alternativne in brezplačne umetniške in družbenokritične produkcije. Namesto tega se gradi potrošniška infrastruktura, obrežje Ljubljanice in središče mesta se spreminjata v turistično zatočišče, dvigujejo se cene najemnin in preostalih storitev. Na kratko: Ljubljana se rapidno gentrificira. Rog se temu upira in zato je gnojna bula za občinskim kolenom.

Če se sprehodimo po Ljubljani, na nas iz vseh strani prežijo ogromne gradbene luknje, opomniki neuspelih monomanskih občinskih projektov. Mestna občina finančnih sredstev za Rog nima, rušenje bi rada začela zgolj zato, ker v kratkem poteče gradbeno dovoljenje. Vemo, kakšna bo prihodnost Roga, če se začne njegovo rušenje: še ena luknja, ki se bo začela po zgledu svojih predhodnic kmalu spreminjat v zagrajen mestni gozdiček.

Zato ga bomo branili. Rog je naš in vaš najboljši sosed, prostor za vse, ki se ne uklanjamo in se ne bomo uklonili niti tokrat.

Gremo do konca in skupaj naprej,

uporabniki tovarne Rog

Iz medijev smo izvedeli, da MOL nameravajo še pred koncem junija letos nadaljevati z deli na zasedenem področju tovarne Rog, ki je v uporabi. Na sestanku pri ljubljanskem županu, 16.2.2016, so nam povedali, da gre za rušenje enonadstropne zgradbe, v kateri se nahaja Studio Samorog, kjer se izvaja predvsem vizualna poleg tega pa občasno tudi glasbena dejavnost. Uporabnica je priznana vizualna umetnica B. P. Zgradba je bila med uporabo vzdrževana in opremljena, vanjo je bilo poleg osebnih finančnih sredstev uporabnice vloženega tudi veliko truda in energije, pred kratkim je uredila vodovod. Poleg tega MOL še niso odločeni ali bodo porušili tudi bližnjo galerijo Kljub Vsemu, v kateri se poleg razstav dogaja klubska scena.

Na sestanku je župan predstavil svojo vizijo novega Roga. Najbolj je izpostavljal in poudarjal ureditev nabrežja ob Ljubljanici. Na tisti strani hoče dati prostor barom, trgovinam in podobno ter s tem urediti ljubljansko promenado ob Ljubljanici od Špice do zapornic in naprej. Želi si, da bi tudi v ta del mesta prihajale velike množice turistov in potrošnikov. Sredstva za začetek rušenja junija namerava vzeti iz denarja, ki naj bi ga slovenske mestne občine letos dobile od države. Za pridobitev sredstev za nadaljevanje del naslednje leto se MOL nameravajo prijaviti na evropske razpise, saj niso dobili zasebnega investitorja, ki bi bil pripravljen vložiti v projekt javno-zasebnega partnerstva zahtevano vsoto. Tako so tudi spremenili programski in vsebinski načrt, ki naj ne bi bil več sodobni center sodobne vizualne umetnosti ampak center alternativnih umetnosti z odprtim konceptom.

V svoji viziji novega Roga župan vidi tudi sedanje uporabnike, saj nam je predlagal, da se prijavimo na razpis za pridobitev prostorov v novem Rogu, in ponudil prednost pri izbiri na razpisu. Rekel je, da bojo prišli poslikat prostore v Rogu in dejavnosti v njih. Nekateri sedanji uporabniki ne bodo mogli sodelovati v novem Rogu, saj jim sama prostorska in vsebinska zasnova projekta novi Rog, tega ne bo omogočala. Gre za dejavnosti, ki se zaradi prostorskih potreb trenutno odvijajo v prizidkih pred glavno stavbo, če gledamo z dvorišča. Teh prizidkov v načrtu za novi Rog ni. Rušiti jih nameravajo 2017. V njih se trenutno intenzivno dogajajo med drugim tudi skejterska, rolerska in bmx dejavnost v skejtparku in cirkuška dejavnost v cirkusu, vse to tudi na zelo visokem nivoju. Prenova naj bi po županovih besedah trajala od leta do leta in pol. Kaj bo v tem času s sedanjimi uporabniki in njihovo produkcijo, ni povedal.

Ne moremo spregledati županovega podcenjevalnega tona glede sedanje produkcije v tovarni. Izrazil je svoje mnenje, da gre za interno druženje, ki ni za široke mase. Sprašujemo se, zakaj potem ponuja sedanjim uporabnikom prednost pri izbiri na razpisu za novi Rog. Zavedamo se, da te njegove izjave niso pravno obvezujoče. Jasno nam je, da mu gre predvsem za izgled. MOL sami nimajo vsebin, s katerimi bi napolnili novi Rog, poleg tega pa rabijo zanimive vsebine, s katerimi se lahko prijavijo na razpise za evropska sredstva. Tako se zdi, da hočejo izrabiti sedanjo produkcijo za to, da pridobijo evropska sredstva, po tem pa bojo sami odločali, kdo bo dobil prostore v uporabo.

Izteka se deseto leto kar delujemo in ustvarjamo v tovarni Rog v zelo slabih in nezavidljivih pogojih, ki jih MOL sami pomagajo ustvarjati in vzdrževati. Eden županovih argumentov za prenovo je, da je težko delati v Rogu, ker ni niti elektrike, pri tem pa ne omeni, da je prav on tisti, ki je umaknil soglasje za priključitev tovarne na električno omrežje, ki ga je dala njegova predhodnica, in s tem priključitev onemogočil, tudi če bi jo uporabniki sami financirali, kar je bil nekaj časa naš plan. Hočemo, da se županov podcenjevalni ton spremeni in da prizna, da je Rog center sodobne umetnosti in še veliko več kot samo to že deset let.

MOL so se pred leti s projektom gradnje Centra sodobne umetnosti Rog pridružili razvojnemu projektu Second Chance, ki se ukvarja z revitalizacijo zapuščenih industrijskih objektov v nekaterih mestih po Evropi. Dobili so strokovno priporočilo, da projekt osnujejo manj velikopotezno, pustijo, da raste organsko, in da se osredotočijo na vse tisto, kar se tam že dogaja. Mnenje strokovnjakov z izkušnjami na tem področju je, da je občinski projekt revitalizacije Roga na napačni poti, www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/bolje-ce-se-korak-malce-upocasni-manj-bodo-zgradili-bolje-bo.html. MOL so njihova priporočila zavestno ignorirali, čeprav so jih sami naročili in plačali, češ da oni bolje poznajo ta prostor in družbo.

Ne razumemo potratnosti MOL in njenega župana. Namesto da bi že samo z delom denarja, ki ga nameravajo nameniti za rušenje Studia Samorog, in v sodelovanju s sedanjimi uporabniki pomagali pri sanaciji res najbolj kritičnih delov sedanjega Roga, ki sta galvana in skladišče 27, nas izključujejo iz procesa odločanja, delajo po svoje in uničujejo rezultate desetletnega truda in vlaganja v prostor. Jasno nam je, da MOL ne namerava niti premisliti o tem.

Zato se obračamo na javnost. Za deset milijonske stroške hočejo staro tovarno preurediti v center alternativnih umetnosti, ki tam že je deset let, in ga po prenovi napolniti z istimi vsebinami, ki so v njem že zdaj. Avtomatično nameravajo izključiti nekatere vrhunske sedanje vsebine, ki ne pašejo v novo prostorsko podobo. Zakaj ne bi v sodelovanju z uporabniki vzpostavili osnovnih pogojev za delo kot jim to priporočajo največji strokovnjaki? In to za več kot stokrat (100!) manjše stroške?! Aja, parkirišča! In barčki in trgovinice,… V desetih letih smo minimalne pogoje za produkcijo vzpostavili in vzdrževali sami. Kdo je budala?

To priložnost izkoriščamo za povabilo na praznovanje desete obletnice zasedbe tovarne Rog, ki jo bomo obeležili s festivalom Roga med 19.3.2016 in 1.4.2016. Takrat se boš tam lahko sama prepričala kakšna je kvaliteta sedanje produkcije v Rogu in kakšne pogoje za delo imamo. Pridi!

Ljubljano ljudem!