DOPIS

Alternativni plan rušenja

Začetek rušenaja objektov tovrne Rog se lahko začne po predvidenem planu, z izjemo objekta v katerem se nahaja Studio Samorog, ki predstavlja direktni podaljšek občinske stavbe, v kateri se že nahajajo uradni umetniški ateljeji, ki jih občina oddaja v uporabo kar nekaj priznanim umetnikom, intelektualcem in društvu Legibitra. Vse ostale planirane stavbe za rušitev so prazne ali oddane v komercialni najem podjetju Rogošport, ki je bil menda že obveščen o začetku rušenja in s katerim ima občina verjetno sklenjeno pogodbo.
Vsaj začastna opustitev rušenja stavbe Studia Samorog se PREDLAGA iz naslednjih razlogov:
Novica o rušenju je bila posredovana s strani samega župana skupščini uporabnikov bivše tovarne ROG na sestanku 16.2.16 (na Mol-u), na katerem uporabnica stavbe Studio Samorog (umetnica Breda Pivk) ni bila prisotna zaradi zdravstvenih razlogov, šlo pa naj bi za rušenje kar nekaj praznih objektov na skrajnem vzhodnem delu tovarne Rog, vključno z edino aktivno stavbo Studia Samorog, v kateri se odvija intenzivna dejavnost vizualne umetnosti, ( ki je sicer tudi v planu novega centra Rog, a žal nobeden od strokovnjakov, ki delajo na programu novega roga (Secend Chance) ali projektantov, ni niti enkrat obiskal Studio Samorog ali preveril, za kakšno dejavnost prazvprav gre.
Stavba je bila pomotoma statično testirana kmalu po letu 2006 , v okviru naročila občine in takratnega vodje oddelka za kulturo g. Janija Moderdorferja, kajti uporabniki Roga smo prijavili res kritično stavbo za rušitev in sicer prizidek k glavni stavbi Roga, kjer je že takrat izstopala resna nevarnost zrušitve stropa, a žal na tej stavbi test ni bil opravljen, pač pa na stavbi Studia Samorog, enem boljših in najnovejših objektov v celotnem kompleksu tovarne Rog, ki ob vseh dodatnih vrtinah v hišo z namenom testa, zaradi spremenjenih standardov, le tega ni prestal, čeprav hiša ni bila in še vedno ni kritična v smislu varnosti, medtem pa hiša, kateri naj bi bil ta test namenjen, kot smrtna grožnja uporabnikom in mimoidočim še vedno stoji sredi Roga in ogroža potencialne približevalce. Tudi ta stavba se nahaja v vzhodnem delu kompleksa, ki je predviden za rušenje, a ne kot predmet spomladanske rušitve, ta res dotrajan del zgradbe naj bi stal naprej vse do naslednjega leta, ko se planira nadaljevanje rušitve še drugih 'satelitskih' objektov okoli glavne zgradbe Rog in dejansko predstavlja smrtno grožnjo tako za uporabnike kot obiskovalce.
Predlagano je, da se pri prvem posegu v Rog namesto Sudia Samorog (med drugimi že planiranimi objekti) ruši zares slaba stavba v neposredni soseščini, v kateri zaradi nevarnosti ni stalnih uporabnikov, a je še vedno odprta za obiskovalce in predstavlja grožnjo resne nesreče!
V kolikor je planirano zaprtje dostopa tega dela, kjer je vhod v Studio Samorog, pa obstaja kar nekaj reštev. Studio Samorog ima, kot podaljšek zgradbe že obstoječih občinskih ateljejev možnost vhoda tako iz Trubarjeve kot iz Rozmanove ceste. Nekoč se je ta vhod že uporabljal (in še stoji), a so ga z izdelavo dodatnih servisnih hal na notranjem dvorišču (ki so zdaj prav tako predvidene za rušenje in jih naj bi uradno 'najemalo' podjetje Rogšport) zasilno zazidali. V primeru, da bi prišlo do razumevanja občine tako okoli tehničničnih kot umetniških zagat, bo Studio Samorog ob rušenju teh montažnih hal, dobil direkten vhod iz Trubarjeve – in bi lahko bil eden izmed uradnih ateljejev, ki se dejansko drži iste hiše, ki jo je občina pred leti adaptirala ter posvetila kulturnim dejavnostim. Stena, ki ločuje np. atelje Kostja Gatnika, Silvestra Sicoa in društvo Legibitra je tako tanka, da se v Studiu Samorog sliši premik stola, napenjanje platen ali glasno govorjenje, kar pomeni, da bi bilo v primeru rušitve Studia Samorog potrebno izolirati ali obnoviti celotno južno fasado občinske stavbe, ki jo zdaj meji/ščiti Samorog.
Skratka Studio Samorog bi lahko postal podaljšek občinskih umetniških ateljejev, ki jih v Ljubljani kritično primankuje. Stavba ima samostojno napeljano vodo, urejene sanitarije, elektriko pa bi se dalo zelo preprosto potegniti iz sosednjega ateljeja, kajti bazična notranja instalacija je že napeljana – a je delovala na agregat. Če bi občina vzela ta del stavbe pod svoje okrilje, verjetno ne bi bil noben problem napeljati električni števec še za en prostor, ki bi imel direktni in uradni vhod iz Trubarjeve 76 in ne 72, kot sedaj. Seveda, bi se v tem primeru zazidal star sedanji vhod iz bivše tovarne Rog, in zagradilo gradbiče, ki bi nastalo okoli.
Ta del zgradbe ni nujno potreben obnove in tak kot je lahko ob ustreznem vzdrževanju stoji še 10-20 let, vendar če bi se občina v sklopu sosednje gradnje odločila to obnoviti, bi bilo seveda dobrodošlo, a po zadnjem planu, ki je bil javno predstavljen, je na mestu kjer zdaj stoji Studio Samorog, to zadnja (ne vem točno katera) faza gradnje, kjer naj bi se kasneje, v kolikor bi se našel privatni investitor, tam gradil hotel (ali?), vendar šele, ko bo novi center Rog že odprt. Tudi to ne bi predstavljalo problema, v kolikor bi občina želela ali obnavljati ali rušiti v duhu novega plana, saj bi sama upravljala z stavbo. Denarja za enkrat kot vemo ni, niti argumentiranih načrtov za ta del, pri tem da smo priča zares akutnem pomanjkanju umetniških ateljejev. Gre za aktivno in inovativno vizualno dejavnost, ki bi bila lahko ponos novemu centru Rog, saj je od samega začetka rastla v Rogu. Seveda preko razpisov, kot se zagre in vsekakor bi se bilo potrebno podredili vsem zakonom in pravilom institucije.
V kolikor pa ima občina prepričljive argumente, pripravljen denar in načrte, kaj naj bi stalo točno na mestu, kjer zdaj stoji Studio Samorog in je takojšna rušitev tega dela zgradbe strokovno utemeljena, potem bi prosila za odlog rušitve vsaj za eno leto (2017), ko je v planu rušitev vseh ostalih samostojnih objektov na dvorišču (teh je še kar nekaj in ne izvajajo dejanskih vsebin, ki so v programu novega centra Rog). V tem primeru bi se letošnja rušitev lahko prav tako začela po planu, s tem, da se gradbišče zapre tik za zdajšnim vhodom, kajti na pomlad ni planirane nobene rušitve višeje od Studia Samorog, rušjo pa se zgradbe južno, ki so najete s strani podjetja Rogšport, a so večinoma prazne! Dejanski tloris Studia Samorog ne ovira nič in nikogar, ne gradbenih načrtov občine, ne celostnega izgleda novega Roga, nobenega prehoda, niti iz Rozmanove niti iz Petkovškovega nabrežja (ta naj bi se zdaj odpiral), gre le za dobrih 15 m podaljšane občinske stavbe ateljejev, ki se ne namerava rušiti in je skrajno umaknjen med stanovalsko naselje in tudi ne izdgleda, da bo izseljeno, bi pa ostanek hiše Studia Samorog odlično pregradil odprto gradbišče stanovalcem na Rozmanovi.
Dodatni razlog za prošnjo vsaj k začastni odložitvi rušitve Studia Samorog ali ohranitvi, je kreativne narave. Dan pred tem, ko je župan na občini objavil rušitev sem izvedela, da Moderna Galerija ni sprejela moje prijave razstave na U3, (trianale sodobne umetnosti), ki bo sredi junija v Ljubljani, letošnja tema pa je Kozmos). Priznam, da sem bila pošteno razočarana, kajti dolgo sem se pripravljalla na razstavo, za katero sem bila tako po vsebinski kot likovni plati prepričana, da bo sprejeta. Umetnost, ki sem jo dobesedno izumila v Rogu, je poleg inovativnega likovnega pristopa in poglobljene antropološke vsebine (po izobrazbi sem antropologinja in razstava bi bila vrhunec mojega življenskega dela ter prva javna prezentacijo te umetnosti v Ljubljani), vsekakor unikatna tudi v svetovnem merilu. Zamislila sem si alternativo U3 in sicer vzporedno razstavo in sicer v kakšni drugi primerni galeriji ali kar v Rogu, (hiša Studia Samorog bi to zmogla vsaj za originale, slike večjih formatov pa bi šle na Internet – nenazadnje je ta umetnost originalno nastala tam ob svečah), pa naj javnost sama presodi, kako kdo predstavlja pojem Kozmos. Ne gre za tekmovanje, pač pa zdravo konkurenco med institucijami, katerim (vsaj enim) več kot očitno primankuje vsebin. In novi Center Rog bi bil lahko ponosen na svojo unikatno porodukcijo, četudi nekje v preteklosti, kajti nimam nobenih jasnih ambicij za prihodnost v novem Rogu, sploh pa ne, v kolikor me bo Rog oz. občina z vso umetnostjo vred postavila dobesedno na cesto. Še vedno živim v 12m2 veliki študentski sobi in v resnici se nimam kam izseliti, ker sem za nameček še na socialni podpori in atelje v Rogu je bil zame edini motiv, da sem vztrajala v Ljubljani na robu preživetja, a umetnost je bila močnejša kot želja po konfortu, v upanju, da se bo vendarle kaj odprlo. Nemogoče je nekaj izumljati in se istočasno prodajati malim službam za preživetje, ki so ponavadi vse prej kot kreativne. V resnici sem se že pred zadnjimi dogodki odločila, da zapustim Rog in verjetno tudi Ljubljano takoj, ko bom uspela narediti razstavo v Ljubljani, kajti pogoji v Rogu postajajo vse bolj nemogoči, (brez elektrike, katastrofalni odnosi med uporabniki,..), medtem ko mi znanci vztrajno prigovarjo, naj grem s svojim delom v tujino, da v Ljubljani slabo kaže. In res, nisem verjela, ker sem imela močno vizijo, a zdaj tudi ta izginja, vse pa je dejansko odvisno od tega, kako bo občina razsodila o mojih predlogih in lastni prihodnosti Roga ter Ljubljane.
Do tu sem nizala predloge o katerih lahko Mol svobodno razmisli in se odloči kako najti rešitev, ki ne bo izvala konflikta ne z mano, ne z ostalimi uporabniki Roga in posredno z javnostjo. Od tu naprej pa postavlam pogoj, in sicer:
Iz tovarne Rog ne grem prej, predno v Ljubljani (predvideno junija) ne naredim zastavljene razstave z naslovom 'Kozmos percepcij'! Nisem pripravljena zavreči vsega vloženega dela! Moderna galerija me je že zavrnila, sledil bo še pogovor z nekaj galerijami, ki se mi zdijo primirne, od njih pa je odvisno ali bodo ugodile moji prošnji in kdaj. V kolikor se specifični birokratski aparat ne bo uglasil z aktualnimi potrebami družbe v sedanjosti, bo razstava v Rogu. Ni prčakovati, da bom dan po razstavi takoj izselila studio, ker je vsa stvar zelo kompleksna, jaz pa brez denarja in nadomestnega prostora. Pozivam mol, da vendarle razmisli, če mi lahko v skrajni sili priskrbi nadomestni atelje, a to je le zadnja prošnja, medtem ko pogoj ostaja pogoj. Tu ne bom odstopala, pa naj se neargumenterana gradbena dovolenja prosto iztečejo. Za vsebino gre, ne za lupino!

Tudi moj edni in zadnji obisk pri županu ni bil uspešen, kajti želela sem mu le predstaviti zgoraj omenjene predloge, a žal ob njegovi strogi odločitvi, da bo rušenje brezkompromisno začel konec maja, (drugače občini poteče gradbeno dovolenje – in to je tudi edini argument), nisem prišla niti do besede. Iz povedanega je razvidno, da bi se rušenje lahko začelo kot načrtovano, z izjemo samega Studia Samorog, ki je tudi edina žrtev med vsemi uporabniki Roga. Zelo vzgledno, prva in edina naj bi se brez dialoga izvrgla vizualna umetnost, kateri je med drugim posvečen novi Center Rog. Kot minimalni dokaz resne produkcije sem prinesla na občino sliko zmaja (120x120cm) in jo nameravala podariti mol-u kot gesto hvaležnosti za 10 let uporabe občinskih prosorov, a žal nisem vedela za protokolarno prepoved sprejemanja daril, zato je bila zavrnjena. Nič za to, zmaj čuvaj ni postal ljubljanski zmaj, a morda ga čaka globalni izziv, v kolikor ga ljubljanska občina ni pripravljena sprejeti in morda prav tako ne ogromen korpus vizualne umetnosti, ki je nastala v Rogu. Jaz se na silo ne bom upirala, želim le dialog in argumente, ne morem pa garantirati za ostale uporabnike Roga, ki večinoma niso navdušeni nad načrtom novega roga.
Oblast je bila izbrana od ljudi, naj tem tudi služi – in sicer kot human vzgled dialoga, ne pa kot enostranska diktatura!

Lep pozdrav!

Breda Pivk

Ljubljana, 7.3. 2016

ODGOVOR