Mineva deset let od zasedbe nekdanje ljubljanske tovarne koles Rog, kjer je nastal živ avtonomni ustvarjalno-družbeni prostor. Prihodnost Roga je zaradi občinskih načrtov negotova.

Na območju nekdanje usnjarne in tovarne koles v središču Ljubljane že desetletje deluje avtonomna cona Rog. V njej delujejo umetniki, kreativci, skejterji, aktivisti in drugi. Tako gre za živ in po vsebini ter strukturi uporabnikov – tako po starosti kot socialnih ozadjih – raznolik prostor. Odprtost, ustvarjalnost, neformalnost, nehierarhičnost in vključevanje so premise, ki so si jih uporabniki in uporabnice zastavili že leta 2006 ob zasedbi zapuščene tovarne. In so načela, s katerimi je delovanje tega prostora mogoče opisati še danes.

Rog pomeni varno območje za vse tiste, ki se tako ali drugače počutijo izključene oziroma so izključeni. Pa naj gre za migrante, izbrisane, prekarne delavce in druge ali tiste, ki iz družbe niso izključeni. Odnose si želijo vzpostavljati skozi povezovanje, sodelovanje in vključevanje.

Rog daje prostor socialno šibkim

Z leti je Rog postal del lokalne skupnosti, in to prav v mestnem središču, ki se iz leta v leto bolj blešči in se želi svetiti še bolj. Ob boku tega pa je prostor, ki med drugim opozarja na družbeno resničnost. Tudi s tistega vidika, ki ni tako sijajna. Nekdanja tovarna daje namreč prostor tudi socialno šibkim. Gre za okolje, ki daje glas ustvarjalnosti in neprofitnim dejavnostim ter poganja družbene akcije, ki opozarjajo na družbeni rob, manjšine in ranljive skupine. Na tiste, ki zaradi pomanjkanja pravic in (posledično) težkega ekonomskega položaja v tem mestu oz. družbi težko preživijo.

Mestna občina Ljubljana namerava pred začetkom poletja začeti prenovo Roga in tovarno preurediti v Center Rog. Najprej se bodo lotili ekološke sanacije in rušitve prizidkov. Novi center bo omogočil povezovanje umetniških praks ter ustanov in posameznikov, napovedujejo.

"Rog je za Ljubljano velika stvar"

"Rog je ena od velikih stvari, ki dela Ljubljano to, kar je. Je njena velika priložnost in možnost," pravi 21-letni nemški študent političnih znanosti na izmenjavi Vincent Kerner. Sam je tudi aktiven uporabnik prostorov nekdanje tovarne. Pridružil se je namreč mednarodni skupini študentov, ki se tedensko shaja na različnih tematskih srečanjih in razpravah. To pa je le ena od dejavnosti v Rogu, le ena od skupin v tem kulturnem in družbenem centru.

Tam trenutno deluje in oblikuje program več kot 15 različnih manjših in velikih iniciativ. "V Rogu potekajo kulturne, umetniške, rekreativne, športne in gibalne dejavnosti. Organiziramo bralne seminarje in druga teoretska srečanja. Prostor ima z delovanjem Socialnega centra Rog in teoretične platforme Živko Skvotec tudi zelo močen pridih političnega delovanja, ki temelji na vključevanju marginaliziranih in ranljivih družbenih skupin," pravi eden od njegovih uporabnikov Rastko Pecar.

Imamo kolesa, a mesto za nekatere postaja vse bolj nedostopno

"Vsako sodobno mesto z razvito urbano kulturo potrebuje prostor, kot sta Metelkova in Rog, in ne le v simbolnem smislu. Rog predstavlja območje eksperimenta, ustvarjanja in razpravljanja," poudarja Rastko Pecar.

In še: "Priča smo različnim procesom, prijemom in ukrepom, ki naj bi mesto naredili bolj varno in lepše, a povzročajo tudi to, da se določene dejavnosti in skupine, praviloma revnejše, iz mesta s tem izrinja. Kljub kolesom in javnemu prevozu se dostopnost mesta meri ne samo v fizičnem, temveč tudi v finančnih in socialnih kategorijah. V Rogu, ki je kot neprofiten prostor dostopen tudi v tem smislu, se tako ljudje svobodno združujejo in delujejo. Rog tako predstavlja eno od rešitev tudi za veliko število mladih, za katere središče mesta sicer vse bolj postaja finančno nedosegljivo. Tu pa se lahko neomejeno srečujejo, povezujejo, si izmenjujejo ideje, znanje in se družijo."

"Gradimo vključujočo skupnost"

Med navzven vidnejšimi prostori centra je Socialni center Rog, kjer je v preteklih letih nastala iniciativa izbrisanih in nevidnih delavcev sveta. Z javnimi akcijami opozarjajo na izkoriščanje in rasizem. Odzvali so se tudi pri zbiranju človekoljubne pomoči za begunce. V zadnjem času redno organizirajo tudi učenje angleškega jezika in farsija za tiste, ki jih zanima perzijski jezik. Prihodnji teden bodo začeli tečaje slovenščine.

Skupaj z begunci in prosilci za azil v Mednarodni kavarni prirejajo redna druženja, s programom za otroke in odrasle.

"V desetih letih smo zgradili vključujočo skupnost. Zadnjih šest mesecev se intenzivno posvečamo področju migracij. Ne glede na to, da je socialni center zelo neformalna struktura, zelo pomaga. Ljudem daje upanje in izboljšuje njihovo življenje tukaj. Oblikujemo skupnost, ki skrbi za opolnomočenje svojih član. Nismo servis, temveč se skupaj glede na potrebe in težave odzovemo. Postali smo neodtujljiv del integracije naših novih prebivalcev. Kritik te države in Evropske unije ter njenih mejnih režimov se lotevamo skozi prakso. Vsak dan in vsa ta leta ter na vseh področjih. Tako se lažje spoprijemamo z državo, ki postaja nacionalistična, se zapira vase in je zelo tehnokratska," pravi Aigul Hakimova iz Socialnega centra Rog.

Center Rog, kraj kreativnih industrij

Na Mestni občini Ljubljana napovedujejo, da se bo projekt prenove in preureditve tovarne v Center Rog, za kar so že pridobili gradbeno dovoljeno, začel junija. Dela bodo na območju začeli postopoma, v prvi fazi bo šlo za ekološko sanacijo in rušitev prizidkov, preostala dela pa bodo nadaljevali v prihodnjem letu.

Na občini prenovo vidijo kot zaokrožitev in povezavo "med starim mestnim jedrom Ljubljane, avtonomnim kulturnim centrom Metelkovo in likovnim razstaviščem v prenovljeni Cukrarni. Z revitalizacijo tovarne Rog v Center Rog želimo vzpostaviti tako nov odnos do umetnosti kot ustvarjalnosti in postaviti novo izhodišče za razvoj kulture v mestu."

Novi Center Rog bo zagotovil prostore za likovno umetnost, arhitekturo in oblikovanje. Omogočil naj bi povezovanje različnih umetniških praks in ustanov, nevladnih organizacij ter posameznikov iz Slovenije in tujine.

V novem kreativnem centru se bodo izgubile socialne vsebine

"Uporabniki menimo, da se bo z novim prostorom vse to, kar Rog predstavlja danes in kar v njem nastaja, izgubilo. Uporabniki in uporabnice Roga tudi mislimo, da kreativni center Rog že obstaja. Prostore za kreativne industrije na način, kot je opredeljeno v revitalizacijskem načrtu, pa Ljubljana tako ali tako že ima," pravi Rastko Pecar.

Poudari še, da je občina v svoj načrt kulturne strategije med drugim zapisala zavezanost neprofitni kulturi, odprtim in vključujočim prostorom. "Mi vse to že počnemo, zato ne razumemo, zakaj nas občina želi povoziti, namesto da bi obstoječe priznala in prepoznala potencial. Zakaj nas ni vključila v načrtovanje prenove in snovanja vsebin v tem prostoru? Zakaj ni podprla že obstoječega prizorišča kreativnih vsebin? V novem projektu se bodo izgubile socialne vsebine."

Neža Mrevlje